Tekoči raziskovalni problemi

Superdimenzije osebnosti (skupne dimenzije konativnega in kognitivnega prostora osebnosti)

Vrednote, osebnost, vzgoja in kultura

Vrednote kot prediktor stališč, prepričanj in življenjskih odločitev

Osebnost, samopodoba, stres in psihično zdravje

Komunikacija terapevt-pacient in zdravje

Logika pojmovanja osebnostnih lastnosti (bipolarnost ali tudi kaj drugega)

Pozitivna psihologija

Psihologija spola

Možgansko in psihično delovanje zunaj nevronskih krogotokov

Kognitivna organizacija transcendentnega izkustva

Psihologija pred izzivi genomike, nanotehnologije in kiberprostora

Med najpomembnejšimi problemi sodobne psihologije je vprašanje, ali obstajajo skupne dimenzije, ki povezujejo vsa področja osebnosti: temperament, sposobnosti in motivacijo. Dosedanje raziskave odnosa med temeljnimi dimenzijami temperamenta in temeljnimi kategorijami vrednot dajo slutiti prve rešitve tega vprašanja.

Oblikovanje vrednot in vrednotnih sistemov je ključni, vendar preveč zanemarjen vidik vzgoje. Vzgoja, ki bo zmanjševala razhajanja med vrednotami in dejanskim obnašanjem, lahko bistveno pripomore k reševanju največjih problemov današnjega časa (zmanjševanje nasilja, onesnaževanja, odvisnosti, medosebnih konfliktov...). Prav vrednote dajejo tudi najboljši vpogled v medkulturne razlilke.

Po naših raziskavah sodeč vrednote niso papirnat tiger, ampak močan prediktor številnih pomembnih prepričanj, stališč (npr. stališč do vojne in miru, nasilja, nacionalnih odnosov, nacionalne identitete, tujcev, družine, splava...) in tudi pomemben, če ne najpomembnejši prediktor pomembnih odločitev v življenju (za šolo, poklic, poroko, število otrok, zvestobo...). Vrednote so močan napovedovalev naših verskih in političnih prepričanj...

Osebnost in samopodoba sta odločilnega pomena pri našem spoprijemanju s stresom; interakcija teh treh dejavnikov je izjemno pomembna za naše dobro počutje, psihično in tudi telesno zdravje.

Ob velikem napredku medicine postaja vse bolj jasno, da je danes ključna naloga zdravljenja izboljševanje komunikacije med terapevtskim osebjem in pacientom. Učinek zdravljenja bi se ob optimalnem sodelovanju pacientov zvišal za 50 odstotkov ali celo več. V zdravstveni psihologiji postaja tako vse pomembnejše raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost komunikacije s pacienti in na njihovo sodelovanje v procesu zdravljenja.

Bipolarna logika osebnostnih lastnosti se nam zdi nekaj samoumevnega. Logično se nam zdi, da npr. ekstravertnost izključuje introvernost itd. Vendar lahko to logiko postavimo pod vprašaj. Bomo npr. našli osebe, pri katerih se pojavljajo tako značilnosti izrazito ekstravertnega kot značilnosti izrazito introvertnega obnašanja?

Že Aristotel je ugotavljal, da je doseganje sreče cilj posameznikovega življenja. Psihologija se je zelo veliko posvečala tistim vidikom doživljanja in obnašanja, ki ovirajo ta cilj: negativna čustva (anksioznost, jezo, sovraštvo, obup...), motnje itd. Zdi se, da je takšna usmerjenost nehote vplivala na podobo človeka in osebnosti, kot jo je psihologija zarisala. Danes se začenja močno razvijati pozhitivna psihologija, ki proučuje pozitivne momente, srečo, zadovoljstvo z življenjem, optimizem in druge. Razkrivati se začenja zanimiva in vznemirljiva podoba osebnostnih in drugih podlag pozitivnega doživljanja in obnašanja.

V nevroznanosti je do nedavnega veljal aksiom, da je s psihičnim delovanjem povezano tisto delovanje možganov, ki se odvija v povezavah med nevroni. Krožno in zaporedno delovanje nevronov pa se nikakor ne ujema z značilnostmi našega doživljanja, zlasti ne s celostnim, simultanim zavestnim doživljanjem. V novejšem času se množijo hipoteze, po katerih lahko v možganskem in psihičnem procesiranju slutimo tudi presenetljiva dogajanja, ki niso funkcija širjenja impulzov, ampak se pojavljajo znotraj nevronov, v dendritih, morda pa celo potekajo po kvantnih zakonitosti.

Sodobna raziskovanja posebnih izkustev (npr. obsmrtnega doživljanja) kažejo na jasno kognitivno strukturiranost, tako da pomenijo velik izziv za sodobno kognitivno znanost.