Personality and Happiness

Znanstveni empirično raziskovalni članek

Število otrok, načrtovanje družine in vrednote

Janek Musek

Univerza v Ljubljani

Junij 2002

Glava: Število ot= rok vrednote

Avtorjevo sporoči= lo:

Korespondenco v zvezi s člankom naslovite na Janek Musek, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, elektronska pošta: janek.musek@guest.arnes.si

Povzetek

Na načrtovanje družine in na število otrok vplivajo števil= ni dejavniki, ekonomski, socialni in psihološki. Med pomembnimi psiholo&#= 353;kimi dejavniki, ki se lahko povezujejo s številom otrok, so tudi vrednotne usmeritve. Namen pričujoče študije je raziskati odnos med vrednotnimi usmeritvami posameznikov in številom otrok. Izsledki razis= kave so pokazali, da so ocene pomembnosti vrednot in vrednotnih kategorij povezane s številom otrok, ki jih ima posamezna oseba. Z večjim številom otrok se povezujejo predvsem moralne, pa tudi potenčne vrednote (med vrednotnimi kategorijami srednjega obsega zlasti verske, tradicionalne, patriotske, varnostne in statusne vrednote), medtem ko se pri osebah brez otrok in osebah z manjšim številom o= trok bolj izražajo hedonske in čutne vrednote.

Ključne besede

otroci, število otrok, načrtovanje družine, vrednote, vrednotne usmeritve, vrednotni sistem

Abstract

Number of children, family planning and values

Family plan= ning and number of children are under influence of numerous factors: economical, soc= ial and psychological. Individual value orientations could be important among psychological factors connected with the number of children. The present st= udy is aimed therefore to investigate the relationship between value orientatio= ns and the number of children of individual person. The results showed that the importance ratings of different values and value categories correlate with = the number of children of subjects. More specifically, the individuals with gre= ater number of children have more expressed orientations toward moral and potency values (religious, traditional, patriotic, security and status values in pa= rticular), while the individuals with low number of children or without children incli= ned more toward hedonic and sensual values.

Keywords

child= ren, number of children, family planning, values, value orientation, value syste= m

Število otrok in vrednote

Uvod

Poleg idej in gospodarstva so krojila usodo sveta populacijska gibanja. Pomembna = so tudi danes in to tako za velike, kot morda še posebno za manjše narode. Ta gibanja označujeta dva nasprotujoča si procesa, proces rodnosti na eni strani in smrtnost na drugi. Naraščanje in upadan= je števila rojstev je v sodobnem razvitem svetu pomembno že zato, ker postajajo dejavniki smrtnosti vse bolj konstantni in predvidljivi. Rodnost = ni le biološki, temveč v znatni meri kulturni in civilizacijski poja= v. Na število rojstev vplivajo biološki, ekonomski, socialni in kult= urni dejavniki, vendar slednji ne neposredno, temveč posredno prek psiholoških posledic, v katerih se ti dejavniki odražajo. Odnos do družine, načrtovanje družine in število otrok v družini se nedvomno povezujejo s psihološkimi spremenljivkami. V odnosu do družine in otrok pa se zrcalijo tudi konflikti in dileme prejšnjih in današnje družbe, ne nazadnje tudi nasprotje med enormnim pomenom na eni strani in ekonomsko nizkim vrednotenjem rojevanja o= trok in materinstva na drugi strani (Crittenden, 2001). Ne nazadnje se seveda zrcalijo tudi spremembe v družbeni vlogi otrok in psihološkem zaznavanju te vloge pri potencialnih in dejanskih starših (Foley, Roche & Tucker, 2001), odražajoo pa se tudi spremembe v socioekonomskem standardu in kakovosti življenja (Thornton, 2001). <= /a>

V ozadju populacijskih gibanj so torej realne odločitve za ustvarjanje družine in za rojevanje otrok. Štev= ilo otrok je občutljiv indikator populacijske stabilnosti, ki se giblje v določenem ravnovesnem razponu, omejenem na eni strani z ekonomsko računico, ki svari pred neomejenim rojevanjem in mejami biološke proliferacije, ki to računico presega. Toda makroskopski vidiki rojeva= nja in števila otrok so tudi sami posledica mikroskopskih aspektov, ki se = jih posamezniki in med njimi zakonski ter nezakonski partnerji bolj zavedajo. Prepričanja in stališča v zvezi z družino, otroki in rojevanjem so najbolj dragocen del psihološke folklore, ki vpliva na število otrok in na populacijska gibanja v tem smislu. Nekaj pomembnih ugotovitev so na tem področju že dale raziskave, ki so proučevale psihosocialne dejavnike načrtovanja družine ̵= 1; zanimivo, a razumljivo pri tem je, da se na to temo še posebno intenzi= vno raziskuje v manj razvitem svetu (o tem pregledno Berer, 1993; de Barbieri, 1993; Dixon-Mueller, 1993; Hong & Seltzer, 1994; Jacobson, 1992; Schuler & Hashemi, 1993; Stycos, 1995; Waszak, Mayette & Joanis, 1994= ). V teh raziskavah so omenjali tudi vpliv v= erske, družbene in kulturne psihološke klime in miselnosti (Bartkowski, 2001; Benokraitis, 2000; Bianchi, 2001; Houseknec= ht & Pankhurst, 2000). To pa po mnenju kompetentnih raziskovalcev še posebej opredeljujejo vrednote in vrednotne usmeritve (Bond, 1988; Hofstede, 1980; Leung, Bond & Schwartz, 1995; Smith & Bond, 1998; S= mith & Schwartz, 1997; Triandis, 1995).

V številnih raziskavah so povezovali vr= ednote z mnogimi spremenljivkami, ki so pomembne v življenju sodobnega človeka. Na povezavo s temeljnimi demografskimi spremenljivkami je opozoril že Rokeach (1973), eden izmed pionirjev psihološkega raziskovanja vrednot. V novejšem času je opaziti tudi povezanost premikov v vrednotnih usmeritvah s stopnjo zadovoljenosti individualnih pot= reb v prevladujočih družbenih trendih (govor je o razvitih družb= ah). To se lahko reflektira tudi v morebitnih zvezah med načrtovanjem družine in številom otrok na eni strani ter nihanji med ti. materialistično in postmaterialistično vrednotno usmeritvijo (Gar= dner & Stern, 1996).

Z vrednotami kot življenjskimi vodili so povezane mnoge pomembne življenjske odločitve, npr. verske, sveto= vnonazorske, politične, pa tudi odločitve za šolanje, poklic in še d= ruge (Musek, 2000). Vrednote so nasploh zelo pomembna postavka tudi v odnosih med partnerji in njihov pomen v partnerskih odločitvah je nedvomen (Musek, 1995; 2000). Prav gotovo velja to tudi za čas, ko so partnerji na tem,= da postanejo starši, torej za čas načrtovanja družine in za število otrok v njej– ne glede na to, da pomeni starševstvo veliko spremembo v partnerskem odnosu (Cowan & Cowan, 2000). Na podlagi logičnega razmisleka, predznanja in tudi empiričnih ugotovitev la= hko torej domnevamo, da se število otrok, ki jih ima posameznik, povezuje z njegovo vrednotno orientacijo. Med mnogimi vrednotami, ki krasijo naš vrednotni panteon, so tudi takšne, ki lahko vplivajo na naše odločitve pri družinskem načrtovanju in odločitve glede števila otrok. So torej odločitve za rojstvo in za število o= trok povezane z vrednotami? Ena izmed možnosti za raziskovanje tega vprašanja je v tem, da skušamo ugotoviti, kakšne so vrednote= in vrednotne orientacije pri posameznikih glede na to, koliko otrok imajo. Se osebe, ki so brez otrok, v vrednotah in vrednotnih orientacijah razlikujejo= od oseb, ki imajo otroke? Se pojavljajo razlike med tistimi, ki imajo enega otroka, dva, tri, štiri in več otrok?

Ta vprašanja niso zanimiva le teoreti&#= 269;no in tudi ne le s psihološkega vidika. Načrtovanje družine je = del življenjske usode večine ljudi in že nekaj časa je tako pomembno, da je predmet strokovne obravnave, strokovne pomoči in tudi strokovnih posegov, od psiholoških, do medicinskih, ekonomskih in političnih. Vrednotno ozadje tega procesa je pomembno npr. za psiholog= a in zdravnika, na katerega se posamezniki in partnerji obračajo po nasvet = in pomoč. Proces načrtovanja družine in števila otrok pa i= ma seveda tudi širše razsežnosti. Če se vrednote povezujej= o s številom rojstev in številom otrok, potem lahko na tej podlagi skušamo oblikovati ali preoblikovati družbeno politiko oziroma strategijo v zvezi z načrtovanjem družine in oblikovanjem populac= ije. Če npr. menimo, da je »ideal« družine z enim otrokom zgrešen, potem je smiselno vedeti, kje se vrednotno razlikujejo osebe,= ki se po njem ravnajo od oseb, ki imajo ali si vsaj želijo več otrok= .

S to raziskavo smo želeli podrobneje ugotoviti, ali se vrednote in vrednotne usmeritve povezujejo s številom otrok. Čeprav so vrednote tako ali drugače povezovali s pojavi, k= ot so načrtovanje družine in populacijska gibanja, pa ni raziskav, k= i bi neposredno preverjale povezanost vrednotnih usmeritev s številom otrok= , ki jih imajo posamezniki. Zanimalo nas je torej, kako in katere vrednote in vrednotne kategorije se povezujejo s številom otrok in kakšne so razlike v vrednotnih usmeritvah pri skupinah oseb z različnim številom otrok.

Metoda

Udeleženci

V raziskavo je bilo vključenih 1005 oseb obeh spolov in vseh starostnih razredov. V vzorcu je bilo 546 moških in 459 žensk.= Gre za osebe v razponu od 17 do 80 let, z aritmetično sredino 43,69 let in= s standardno deviacijo 16,25 let.

Aparat<= /span>

V raziskavi smo za merjenje vrednotnih usmeritev uporabili modificirano Muskovo lestvico vrednot (MLV-M, natančnejš= ;i opis v Musek, 2000, str. 30-40). Lestvica zajema 54 posameznih vrednot, ki = se v skladu s standardnim navodilom ocenjujejo glede na osebno vrednost oziroma pomembnost in sicer z vrednostmi od 1 do 10.

Lestvica je prirejena tako, da je mogoče poleg vrednosti posameznih vrednot vrednotiti tudi generalnejše kategorije vrednot. Njihove vrednosti dobimo, če izračunamo povprečja za vrednote, ki določajo te generalne kategorije. In sicer gre za 11 vrednotnih kategorij srednjega obsega (vrednotne usmeritve: čutna, varnostna, statusna, patriotska, societalna (demokratična), socialna, tradicionalna, kulturna, spoznavna, aktualizacijska, verska), za 4 vrednotne kategorije večjega obs= ega ali vrednotne tipe (hedonski, potenčni, moralni in izpolnitveni tip vrednot) in za 2 vrednotni kategoriji največjega obsega (dionizič= na in apolonska velekategorija). Tako lahko pri posamezniku poleg ocen posamez= nih vrednot, dobimo tudi vrednosti za generalnejše kategorije vrednot. Lestvica MLV je zanesljiv in veljaven merski instrument, vsaj kar zadeva nj= eno notranjo konsistentnost (Cronbachov alfa koeficient zanesljivosti znaša 0,94). Faktorske dimenzije MLV se ujemajo s faktorskimi dimenzijami Schwart= zove lestvice vrednot in drugih vrednotnih lestvic (Musek, 2000).

Podatke za š= tevilo otrok pri posamezniku smo dobili na podlagi odgovorov posameznikov na poseb= no vprašanje, ki se je nanašalo na število otrok (Koliko otrok imate?) in je bilo sestavni del obširnega anketnega interevjuja. =

Oblikovanje razisk= ave

Empirično raziskavo smo načrtovali v ve= 69; stopnjah. Najprej smo ugotavljali korelacije med ocenami pomembnosti vredno= t in številom otrok in na tej podlagi skušali oceniti prediktivno vred= nost informacije o vrednotnih usmeritvah pri napovedovanju števila otrok. V drugi fazi smo skušali korelacijski dizajn dopolniti z logiko eksperimentalnega preverjanja vrednotnih usmeritvah pri skupinah oseb z različnim številom otrok. Končno smo z multivariatnim pristo= pom (diskriminantne analize) skušali odkriti latentne diskriminantne dimen= zije vrednotnega prostora, ki določa pripadnost tem skupinam oseb.

Postopek

Udeleženci s= o dobili v izpolnjevanje daljši kombinirani vprašalnik, ki je med drugim vseboval lestvico vrednot in vprašanje o številu otrok. V vseh primerih je izpolnjevanje potekalo anonimno. Dobljeni podatki udeležen= cev so bili šifrirani in obdelani z ustreznimi statističnimi metodami. Uporabili smo korelacijske analize, mutiplo regresijsko analizo, analize variance in diskriminantne analize.

Rezultati in diskusija

Korelacije med vrednotami in številom otrok =

Najbolj preprost = vpogled v odnose med vrednotami in številom otrok dobimo, če izračun= amo korelacije med oceno pomembnosti posameznih vrednot ter različnih vrednotnih kategorij na eni strani in številom otrok na drugi. Pregled= nica 1 nam v drugem stolpcu kaže omenjene korelacije in njihovo statistično signifikantnost (opozarjam, da so zaradi poenostavitve ničle pred decimalno vejico pri vseh preglednicah izpuščene). Kot vidimo, jih med posameznimi vrednotami kar 30 statistično signifikantno korelira s številom otrok. Res je, da je velika več= ina teh korelacij v rangu nizkih vrednosti korelacijskega koeficienta, ki pa so že zaradi velikosti vzorca statistično pomembne. Noben od dobljen= ih korelacijskih koeficientov ne presega vrednosti 0,20. Vprašanje pa je, kolikšen je eventualni korelacijski odnos skupnega deleža vrednot, torej multipla korelacija vrednot s številom otrok. Če morda bist= veno preseže omenjene nizke vrednosti, bi lahko vseeno jemali vrednote kot dejavnik, ki se pomembno povezuje s številom otrok. K temu vpraša= njuj se bomo povrnili pozneje, pri regresijskih analizah, s katerimi se multipla korelacija organsko povezuje.

Bolj zgoš= 69;eno sliko o povezavi vrednot s številom otrok nam lahko nudijo vrednotne kategorije, v katere se združujejo posamezne vrednote. Tudi med vrednotnimi kategorijami višjega reda nekatere statistično signifikantno korelirajo s številom otrok. Kot vidimo iz preglednice 1, osebe z več otroki ocenjujejo v primerjavi z osebami z manj otroki kot pomembnejše verske, patriotske, tradicionalne, varnostne in statusne vrednote, kot manj pomembne pa čutne vrednote. Podobno se kaže pozitivna korelacija s številom otrok pri moralnih in potenčnih vrednotah, negativna pa pri hedonskih vrednotah. Med velekategorijami najde= mo nizko pozitivno korelacijo s številom otrok pri apolonskih vrednotah (= tu se nedvomno odraža vpliv pozitivne korelacije moralnih vrednot, saj izpolnitvene vrednote kot druga velika komponenta apolonskih vrednot ne korelirajo s številom otrok). Pri dionizičnih vrednotah ni pomemb= ne korelacije. To je posledica dejstva, da se medsebojno izničita korelac= iji obeh komponent, pozitivna korelacija potenčnih in negativna korelacija hedonskih vrednot. Tako lahko rečemo, da dionizična vrednotna usmerjenost ne korelira bistveno s številom otrok, čeprav korelir= ata obe njeni glavni sestavni komponenti, a vsaka v nasprotno smer. =

Ti prvi podatki so zanimivi, a potrjujejo pričakovanja. Pričakovali bi namreč, = da bo pri osebah z več otroki v povprečju močneje izražen pomen verskih vrednot. Zlasti katoliška krščanska miselnost,= ki med versko opredeljenimi Slovenci prevladuje, že po tradiciji spodbuja rodnost in pozitivno gleda na veliko število otrok v družini. S to miselnostjo se verjetno povezujejo tudi tradicionalne vrednote. Naslednja vrednotna kategorija, ki pozitivno korelira s številom otrok so patrio= tske vrednote: očitno se tudi pri nas patriotizem povezuje s težnjo po večji rodnosti in večji številčnosti naroda. Verski, patriotski in tradicionalni miselnostni tokovi, ki najbolj cenijo velikost družine, število otrok in poudarjajo potrebo po večji rodnos= ti in porastu prebivalstva, torej ne ostajajo zgolj na idejni ravni. Vrednotne orientacije, kompatibilne s temi tokovi, se dejansko močneje odraž= ;ajo pri osebah z večjim številom otrok.

S številom o= trok pozitivno korelirata tudi kategoriji statusnih in varnostnih vrednot. Kot kaže, večje število otrok nekaj prispeva k družbeni reputaciji in družbenem statusu, pa tudi k občutjem varnosti, mir= u in zdravja. Zanimivo je tudi, da družinske vrednote (razumevanje s partnerjem, ljubezen, družinska sreča, zvestoba) ne korelirajo pomembno s številom otrok, se pa korelacija signifikantnosti zelo približuje (p=3D0,058).

Na drugi strani pa nedvomno negativno korelirajo s številom otrok čutne in hedonske vrednote. Je čutno angažiranje, hedonizem, zabava, vznemirljivo življenje nekaj, kar nas pri načrtovanju družine usmerja k t= emu, da bi imeli manj otrok ali da jih sploh ne bi imeli? To se zdi verjetno. In= ponovno lahko opozorimo na to, da si v odnosu do števila otrok hedonska in potenčna vrednotna orientacija, ki sicer korelirata, ne le da ne segat= a v roke, temveč si oponirata. Hedonizem pledira za manj otrok, statusne težnje pa za več.

Seveda pa ni odve= č tudi ponovno opozorilo, da so opisane korelacije vse po vrsti nizke (čeprav pomembne). Odražajo torej povprečne in še to relativno šibke trende, kjer imamo opraviti z zelo številnimi izjemami.

Preglednica = 1.

Korelacije (r) in parcialne korelacije (rpar) med vrednotami (vrednotnimi kategorijami) in številom otrok.

VRE= DNOTNE KATEGORIJE SREDNJEGA OBSEGA=

VREDNOTNE KATEGORIJE VEČJEGA OBSEGA

VREDNOTNE KATEGORIJE NAJVEČJEGA OBSEGA

	Pearsonov r	r_par glede na starost	r_par glede na vernost	r_par glede na starost in vernost
POSA= MEZNE VREDNOTE
po&#= 353;tenost	,090**	,0380=	,0716*	,0243=
dru&= #382;abno življenje	-,018	,0190=	-,0161	,0184=
ljubezen do otrok
,104**	,0891**	,0845**	,0759*
sožitje z naravo
,067*	,0077=	,0607=	-,0003
znanje
,044	,0381=	,0419=	,0392=
dobrota in nesebičnost
,038	,0006=	,0202=	-,0163
delavnost
,137**	,0666*	,1267**	,0490=
dolgo življenje
,082	,0345=	,0776*	,0296=
ugled v družbi
,063*	,0409=	,0452=	,0307=
razumevanje s partnerjem
,016	,0424=	,0009=	,0313=
svoboda
-,002	,0182=	,0083=	,0261=
moralna načela
,088**	,0198=	,0836**	,0175=
sožitje in sloga med ljudmi
,067*	,0214=	,0586=	,0105=
uspeh v poklicu
,012	,0430=	,0093=	,0402=
šport in rekreacija
-,104**	-,0151	-,0900**	-,0030
vera v Boga
,173**	,1161**	,0809*	,0412=
udobno življenje
,000	,0466=	-,0153	,0312=
ljubezen do domovine
,127**	,0392=	,1058**	,0182=
spoštovanje zakonov
,131**	,0485=	,1183**	,0320=
tovaristvo in solidarnost
,076*	,0292=	,0607=	,0186=
lepota - uživanje lepote=
,015	-,0033	,0209=	-,0019
mir na svetu
,080*	,0495=	,0701*	,0411=
ustvarjalni dosežki
,060*	,0761*	,0660*	,0788*
zvestoba
,125**	,1020**	,0968**	,0822*
smisel za kulturo
,094**	,0589=	,0987**	,0562=
dobri spolni odnosi
-,087**	,0577=	-,0678*	,0698*
moč in vplivnost
,068*	,1129**	,0676*	,1103**
denar in imetje
,066*	,0961**	,0680*	,0950**
napredek človeštva<= /td>
,067*	,0498=	,0755*	,0541=
izpopolnjevanje samega sebe
-,050	,0031=	-,0387	,0092=
zdravje
,033	,0475=	,0346=	,0480=
prosti čas
-,134**	-,0579	-,1206**	-,0534
enakopravnost med narodi
,011	-,0119	,0125=	-,0110
osebna privlačnost
-,074*	,0085=	-,0794*	,0033=
polno in vznemirljivo življenje=
-,123**	-,0152	-,1101**	-,0048
varnost in neogroženost<= /td>
,043	,0461=	,0421=	,0432=
družinska sreča
,101**	,0912**	,0852**	,0828**
mir in počitek
,100**	,0600=	,0899**	,0498=
pravičnost
,053	,0184=	,0335=	,0036=
dobra hrana in pijača
-,020	,0227=	-,0194	,0229=
prijateljstvo
-,051	-,0169	-,0502	-,0179
modrost
,012	,0247=	,0140=	,0211=
enakost med ljudmi
,052	,0214=	,0523=	,0179=
narodnostni ponos
,135**	,0357=	,1159**	,0213=
slava in občudovanje
,082**	,0821*	,0692*	,0702*
prostost in gibanje
-,028	,0211=	-,0187	,0257=
veselje in zabava
-,093**	,0075=	-,0894**	,0099=
upanje v prihodnost
-,010	,0540=	-,0103	,0481=
ljubezen
-,055	,0078=	-,0724*	-,0065
spoznavanje resnice
,013	,0258=	,0014=	,0137=
red in disciplina
,144**	,0855**	,1339**	,0705*
uživanje v umetnosti
,007	,0213=	,0106=	,0237=
politična uspesnost
,097**	,0897**	,0877**	,0817*
prekašanje drugih
,001	,0540=	,0029=	,0560=
=
= 9;utne vrednote	-,130**	,0034=	-,1141**	,0130=
varnostne vrednote
,081*	,0675*	,0762*	,0612=
statusne vrednote
,080*	,0979**	,0698*	,0903**
patriotske vrednote
,142**	,0416=	,1232**	,0221=
demokratične vrednote
,059	,0204=	,0567=	,0144=
socialne vrednote
,060	,0794*	,0337=	,0612=
tradicionalne vrednote
,115**	,0389=	,0996**	,0229=
kulturne vrednote
,053	,0449=	,0589=	,0459=
spoznavne vrednote
,015	,0302=	,0094=	,0209=
aktualizacijske vrednote
,000	,0338=	,0026=	,0359=
verske vrednote
,173**	,1161**	,0809*	,0412=

hedo= nske vrednote	-,075*	,0228=	-,0730*	,0218=
potenčne vrednote
,129**	,0954**	,1119**	,0808*
moralne vrednote
,115**	,0692*	,0898**	,0499=
izpolnitvene vrednote
,038	,0372=	,0408=	,0354=

dion= izične vrednote	-,011	,0687*	-,0135	,0658*
apolonske vrednote
,112**	,0549=	,0947**	,0397=

** p < 0.01 <= /o:p>

* p= < 0.05

Porajajo pa se t= udi drugačna razmišljanja. Vrednotne usmeritve korelirajo tudi z dru= gimi dejavniki, ki pa tudi sami korelirajo s številom otrok. So torej dobl= jene korelacije morda posredovane, so posledica delovanja drugih spremenljivk? = Takoj lahko npr. pomislimo na starost. Starost nedvomno korelira s številom otrok; v našem vzorcu znaša korelacija 0,486, kar pomeni vsekakor substancialno vrednost. Kot vemo iz raziskav, starost korelira tudi z vrednotnimi orientacijami (pregledno o tem Musek, 2000). Je lahko torej starost moderator dobljenih korelacij? S starostjo npr. upadata čutna= in hedonska orientacija, raste pa število otrok – je morda to prava razlaga za negativno korelacijo med čutno ali hedonsko kategorijo vre= dnot ter številom otrok? Je starost lahko tudi spremenljivka, ki moderira dobljene pozitivne korelacije? Vemo, da s starostjo naraščajo, verska, tradicionalna in patriotska orientacija.

Če korelaci= je med vrednotami in številom otrok parcializiramo glede na morebitni vpliv starosti, če torej pri njihovem izračunu uporabimo starost kot kontrolno spremenljivko in izničimo njen vpliv, dobimo dejansko drugačne vrednosti korelacij (podatki o tem so v tretjem stolpcu preglednice 1). Število pomembnih korelacij pri posameznih vrednotah = se krepko, skoraj za trikrat zniža.

Vrednote kot napovedovalci števila otrok: regresijska analiza

Nizke korelacije= ne pomenijo nujno, da je majhna tudi celotna povezanost vrednot s števil= om otrok. Z regresijsko analizo (metoda multiple regresije) lahko ugotovimo skupno, multiplo korelacijo vrednot s številom otrok in hkrati izračunamo, v koliki meri lahko napovemo število otrok na podlagi vrednotne orientacije posameznikov. V tej analizi tretiramo vrednote in vrednotne kategorije kot prediktorje in število otrok kot odvisno (kriterijsko) spremenljivko, ki jo napovedujemo.

Če uporabim= o vseh 54 posameznih vrednot kot prediktorje odvisne spremenljivke, torej števila otrok, dobimo vrednost multiple korelacije (R) celotne bateri= je prediktorjev z odvisno spremenljivko. V našem primeru znaša R 0,= 412, kar pomeni okroglih 17 odstotkov skupne variance med prediktorji in odvisno spremenljivko (R² =3D 0,17). To je na pogled malo, a vendar pom= eni, da med mnogimi dejavniki, na osnovi katerih lahko napovedujemo število otrok, prispeva vrednotna orientacija kar pomemben delež. Kljub temu,= da posamezne vrednote in vrednotne kategorije le nizko korelirajo s štev= ilom otrok, je njihova skupna, multipla korelacija v rangu zmerno visoke korelacije. Kot vidimo, torej napovedna vrednost vrednot, kar zadeva število otrok, ni zanemarljiva.

Kot kažejo regresijske analize, so najpomembnejši napovedovalci števila otr= ok naslednje vrednote: vera v Boga, prosti čas, red in disciplina, smise= l za kulturo, polno in vznemirljivo življenje, denar in imetje, mir in počitek, veselje in zabava, slava in občudovanje, ljubezen. Njih= ova multipla korelacija s številom otrok znaša 0,356, kar pomeni nek= aj manj kot 13 odstotkov skupne variance med prediktorji in odvisno spremenljivko. Če primerjamo te podatke s korelacijskimi koeficienti = iz preglednice 1, vidimo, da gre v glavnem za iste spremenljivke. Nekatere vrednote, ki sicer zelo signifikantno korelirajo s številom otrok, pa= se niso izkazale z ustrezno napovedno vrednostjo, npr. narodnostni ponos, ljubezen do domovine, spoštovanje zakonov, zvestoba. To je zato, ker v postopku multiple regresijske analize odračunamo (parcializiramo) tis= ti del korelacije med prediktorjem in odvisno spremenljivko, ki gre na ra= 9;un korelacije prediktorja in odvisne spremenljivke z drugimi prediktorji. Pre= ostane torej čista, z drugimi interkorelacijami neobremenjena korelacija. Z drugimi besedami, običajne korelacije med dvema spremenljivkama so »naravne«, »življenjske« korelacije, pri kate= rih je vsebovan delež tretjih spremenljivk, medtem ko odnosi v regresijsk= ih napovedih kažejo, čisti delež prediktorja samega po sebi pri napovedovanju odvisne spremenljivke.

Multipla korelac= ija enajstih vrednotnih kategorij srednjega obsega s številom otrok je 0,= 324 (R² =3D 0,105, ka= r pomeni nekaj več kot 10 odstotkov skupne variance). Od tega gre velika večina napovedne moči (R =3D 0,313) na račun naslednjih šestih kategorij srednjega obsega: verske vrednote, čutne vredno= te, patriotske vrednote, kulturne vrednote, statusne vrednote, varnostne vredn= ote. Ti podatki se skoraj povsem ujemajo s korelacijskimi podatki (glej pregled= nico 1). Izjema so kulturne vrednote, ki v regresijskih odnosih pridobijo signifikantno napovedno moč, medtem ko jo tradicionalne vrednote izgubijo. Prediktivna moč štirih vrednotnih kategorij večje= ga obsega ni posebno velika (R =3D 0,272), pri obeh kategorijah največje= ga obsega (apolonske in dionizične vrednote) pa pade pod mejo prediktivne moči nekaterih posameznih vrednot (R =3D 0,126). Očitno je, da na predikcijo števila otrok vplivajo tudi tiste posamezne vrednote in su= bkategorije, ki niso najbolj reprezentativne za vrednotne kategorije večjega in največjega obsega. Še bolj pa znižuje napovedno vrednot vrednotnih velekategorij že omenjeno dejstvo, da se korelacije nekate= rih sukategorij medsebojno izničujejo, ker delujejo v nasprotni smeri (to velja npr. za hedonske in potenčne vrednote kot subkategoriji dionizičnih vrednot). <= o:p>

Razlike v vrednotnih orientacijah med skupinami oseb z različnim številom otrok: Analize variance in diskriminantne analize=

Doslej smo se pr= i analizi odnosa med vrednotami in številom otrok opirali predvsem na korelacij= e in njihove izpeljave. Vendar ne smemo pozabiti, da so v ozadju vseh naših podatkov posamezniki, ki se razlikujejo glede na število otrok. Je smiselno pričakovati, da bodo vsi odnosi, ki nas pri tem zanimajo, linearno povezani s številom otrok? So vse razlike med omenjenimi posamezniki v vrednotnih ocenah in orientacijah linearna funkcija šte= vila otrok? V to lahko upravičeno dvomimo. Domnevamo lahko, da imajo skupi= ne ljudi, ki nimajo otrok, pa tiste, ki imajo enega, dva, tri in več otr= ok, določene značilnosti, ki niso nujno linearna funkcija števi= la otrok. Osebe brez otrok, osebe z enim samim otrokom, osebe z dvema, tremi = in osebe z veliko otroki se morda v nekaterih pogledih v vrednotah razlikujej= o na način, ki ne odraža linearnih trendov glede na število otro= k. V nekaterih pogledih so si morda osebe brez otrok bolj podobne z osebami z veliko otroki kot z osebami z malo otroki.

Korelacije, zasn= ovane na logiki Pearsonovega korelacijskega koeficienta nam malo povedo o odnosih, = ki niso linearni. Včasih jih lahko celo povsem ignorirajo in včasih izmaličijo. Zato je potrebno, da si razlike med osebami z različ= nim številom otrok ogledamo tudi drugače, na način, ki nam bo omogočil vpogled v morebitne nelinearne odnose. S tem namenom smo uporabili analize variance in diskriminantne analize. Prav diskriminantne analize nam lahko razkrijejo latentne dimenzije, ki nasičajo posamezne spremenljivke (v našem primeru vrednote in vrednotne kategorije) v sk= ladu z logiko odnosov, ki se ne odražajo linearno. Odkrijejo nam lahko npr= ., katere so tiste vrednote, po katerih se osebe določene skupine, npr. osebe z dvema otrokoma, razlikujejo tako od oseb, ki imajo več otrok,= kot tudi od oseb, ki imajo manj otrok. &= nbsp;

= Odločili smo se za analize variance (multivariatno in univariatne) in diskriminantno analizo petih skupin oseb, ki se med seboj razlikujejo po številu otr= ok. V prvo skupino smo uvrstili osebe brez otrok, v drugo skupino osebe z enim otrokom, v tretjo osebe z dvema otrokoma, v četrto osebe s tremi otro= ki in v peto osebe s štirimi ali več otroki (kar se nekako šte= je kot veliko število otrok). Uporabili smo enosmerne analize variance m= ed omenjenimi skupinami pri posameznih vrednotah in pri vrednotnih kategorijah višjega reda (kategorije srednjega, večjega in največjega obsega). V vsakem primeru so bile skupine oseb z različnim števi= lom otrok vir variance, vrednota oziroma vrednotna kategorija pa spremenljivka= .

= Rezultati multivariatnih analiz variance kažejo statistično pomembne učinke faktorja števila otrok pri vseh treh skupinah odvisnih spremenljivk, pri posameznih vrednotah ter pri vrednotnih kategorijah višjega reda. To velja za vse izračunane indikatorje statisti= 69;ne pomembnosti (Pillai, Wilks, Hotelling in Roy), ki so vsi krepko signifikan= tni (p < 0,0001). Zato smo izvedli v vseh primerih tudi enosmerne univariat= ne analize variance. Preglednica 2 kaže sumarne rezultate enosmernih ana= liz variance za posamezne vrednote in vrednotne kategorije. Kot vidimo, se pri mnogih vrednotah kažejo signifikantne razlike med skupinami z različnim številom otrok. Kar zadeva vrednotne kategorije višjega reda, se pojavljajo pomembne razlike med skupinami pri vseh kategorijah srednjega, večjega in največjega obsega, razen pri dionizičnih vrednotah, kjer se pomembne razlike pri obeh komponentah (hedonske in potenčne vrednote) izničijo zaradi nasprotne usmerjenosti. Kot vidimo, so analize variance jasno pokazale, da se skupine ljudi z različnim številom otrok razlikujejo v vrednotnih usmeritvah, vsekakor se je to pokazalo bolj izrazito kot pri samih korelacijah. Vidimo pa tudi, da se najvišje F vrednosti po pravilu pokažejo pri vrednotah in vrednotnih kategorijah, kjer so tudi korela= cije najvišje.

= Preglednica 2.

Sumarni pregled rezultatov enosmernih analiz variance med skupinami os= eb z različnim številom otrok za posamezne vrednote in vrednotne kategorije.

VR= EDNOTNE KATEGORIJE SREDNJEGA OBSEGA

VR= EDNOTNE KATEGORIJE VEČJEGA OBSEGA

VR= EDNOTNE KATEGORIJE NAJVEČJEGA OBSEGA

Wilksov Lambda	F	df1	df2	p
POSAMEZNE VREDNO= TE

po&= #353;tenost	,978	5,629	4	984	,000
družabno življenje=
,991	2,123	4	984	,076
ljubezen do otrok
,975	6,284	4	984	,000
sožitje z naravo=
,991	2,338	4	984	,054
znanje
,985	3,714	4	984	,005
dobrota in nesebičnost<= /span>
,986	3,580	4	984	,007
delavnost
,947	13,640	4	984	,000
dolgo življenje<= /span>
,985	3,720	4	984	,005
ugled v družbi
,992	1,996	4	984	,093
razumevanje s partnerjem
,995	1,161	4	984	,327
svoboda
,992	2,066	4	984	,083
moralna načela
,982	4,533	4	984	,001
sožitje in sloga med ljudmi
,983	4,252	4	984	,002
uspeh v poklicu
,990	2,604	4	984	,035
šport in rekreacija
,981	4,845	4	984	,001
vera v Boga
,956	11,216	4	984	,000
udobno življenje=
,999	,361	4	984	,836
ljubezen do domovine<= /span>
,976	6,043	4	984	,000
spoštovanje zakonov
,968	8,034	4	984	,000
tovaristvo in solidarnost
,991	2,342	4	984	,053
lepota - uživanje lepote
,992	1,948	4	984	,100
mir na svetu
,983	4,317	4	984	,002
ustvarjalni dosežki
,985	3,839	4	984	,004
zvestoba
,970	7,660	4	984	,000
smisel za kulturo
,981	4,645	4	984	,001
dobri spolni odnosi
,981	4,712	4	984	,001
moč in vplivnost=
,984	4,022	4	984	,003
denar in imetje
,990	2,370	4	984	,051
napredek človeštva=
,986	3,440	4	984	,008
izpopolnjevanje samega sebe<= /span>
,985	3,807	4	984	,004
zdravje
,997	,784	4	984	,535
prosti čas
,980	5,108	4	984	,000
enakopravnost med narodi
,995	1,168	4	984	,323
osebna privlačnost
,989	2,846	4	984	,023
polno in vznemirljivo življenje
,971	7,276	4	984	,000
varnost in neogroženost=
,986	3,478	4	984	,008
družinska sreča
,973	6,898	4	984	,000
mir in počitek
,984	3,930	4	984	,004
pravičnost
,987	3,228	4	984	,012
dobra hrana in pijača
,998	,491	4	984	,742
prijateljstvo<= /td>
,979	5,274	4	984	,000
modrost
,992	2,102	4	984	,079
enakost med ljudmi
,992	1,870	4	984	,113
narodnostni ponos
,970	7,544	4	984	,000
slava in občudovanje
,991	2,181	4	984	,069
prostost in gibanje
,990	2,396	4	984	,049
veselje in zabava
,982	4,497	4	984	,001
upanje v prihodnost
,990	2,511	4	984	,040
ljubezen
,994	1,468	4	984	,210
spoznavanje resnice
,989	2,814	4	984	,024
red in disciplina
,964	9,230	4	984	,000
uživanje v umetnosti
,992	2,062	4	984	,084
politična uspesnost
,987	3,267	4	984	,011
prekašanje drugih
,996	,877	4	984	,477


= 69;utne vrednote	,967	8,364	4	989	,000
varnostne vrednote
,983	4,352	4	989	,002
statusne vrednote
,987	3,182	4	989	,013
patriotske vrednote
,969	7,961	4	989	,000
demokratične vrednote
,986	3,428	4	989	,009
socialne vrednote
,981	4,683	4	989	,001
tradicionalne vrednote
,959	10,639	4	989	,000
kulturne vrednote
,982	4,449	4	989	,001
spoznavne vrednote
,984	3,996	4	989	,003
aktualizacijske vrednote
,981	4,778	4	989	,001
verske vrednote
,956	11,488	4	989	,000


hed= onske vrednote	,986	3,411	4	990	,009
potenčne vrednote
,975	6,289	4	990	,000
moralne vrednote
,963	9,489	4	990	,000
izpolnitvene vrednote=
,980	5,049	4	990	,000


dio= nizične vrednote	,992	1,984	4	990	,095
apolonske vredno= te
,968	8,227	4	990	,000

Z diskriminantnimi analizami v bistvu raziskujemo latentni prostor spremenljivk, ki prispevajo k razlikovanju (diskriminiranju) določen= ih skupin. V našem primeru so vrednote in vrednotne kategorije te spremenljivke, diskriminantne analize pa izračunavajo latentne dimenzije, ki pojasnjujejo njihovo diskriminativno variabilnost glede na skupine oseb z različnim številom otrok.

Najprej si oglejmo rezultate diskriminantne analize posameznih vrednot. Pregledni= ca 3 kaže rotirano matriko nasičenj posameznih vrednot s prvima dvema diskriminantnim funkcijama, ki sta se izkazali kot statistično pomem= bni. Prva dimenzija pojasnjuje 52 odstotkov celotne diskriminativne variance (Wilksov lambda =3D 0,643; = c²=3D 423,605; p < 0,001), druga pa 26,2 = odstotka (Wilksov lambda =3D 0,803; = c²=3D 210,447; p =3D 0,004); obe skupaj torej pojasnjujeta 78,6 odstotka variance. Tretja dimenzija se ni izkazala kot statistično signifikantna, vendar pojasnjuje še vedno 13,4 odst= otka variance in tudi zadnja še 8 odstotkov.

Skupinski centroidi diskriminantnih funkcij kažejo, da prva funkcija močno ločuje skupino brez otrok (0,445) od skupine z največ otroki (-1,241), medtem ko so ostale skupine nekje vmes na približno podobn= ih pozicijah. Pozitivna nasičenja prve funkcije torej pomenijo razlikov= anje v smeri skupine brez otrok, negativna pa v smeri skupine z največ otroki. Kot vidimo iz preglednice 3, največ prispevajo k razliki med omenjenima skupinama vrednote polno in vznemirljivo življenje, dobri spolni odnosi, izpopolnjevanje samega sebe, veselje in zabava, prijateljs= tvo, prosti čas, šport in rekreacija, osebna privlačnost, upanj= e v prihodnost, prostost in gibanj; pri teh je razlika med omenjenima skupina= ma najbolj izrazita, s tem da jih relativno visoko ceni skupina brez otrok in nizko skupina z največ otrok. Negativna nasičenja imamo na drugi strani pri vrednotah vera v Boga, slava in občudovanje in ljubezen do domovine, pri katerih je največja razlika v obratni smeri: visoko jih ceni skupina z največ otroki in nizko skupina z najmanj otroki.

Preglednica 3.

Nasičenja posameznih vrednot s štirimi diskriminantnimi funkcijami pri skupinah oseb z različnim številom otrok.

	Di= skriminantna funkcija

1	2	3	4
polno in vznemirljivo življenje
,449	,010	,025	-,063
dobri spolni odnosi<= /span>
,414	,021	-,032	,202
izpopolnjevanje samega sebe=
,397	,103	,089	,226
veselje in zabava
,381	,062	,014	-,044
prijateljstvo=
,371	,036	,325	,136
prosti čas
,335	-,189	-,037	,247
šport in rekreacija
,325	-,071	,040	-,035
osebna privlačnost
,322	,009	,041	,076
upanje v prihodnost<= /span>
,307	,147	,157	,133
prostost in gibanje<= /span>
,301	,093	,164	,112
spoznavanje resnice<= /span>
,288	,263	,151	,050
svoboda
,271	,167	,038	,141
uživanje v umetnosti
,261	,221	,086	,070
modrost
,234	,204	,103	,139
lepota - uživanje lepote
,219	,164	,162	,148
ljubezen
,212	,060	-,090	,015
enakopravnost med narodi
,188	,178	,053	,051
dobra hrana in pijača<= /span>
,125	,074	-,040	,036
red in disciplina
-,007	,432	,047	,175
spoštovanje zakonov
,077	,405	,202	,208
poštenost
,110	,397	-,031	,114
delavnost
-,004	,391	-,026	,376
narodnostni ponos
-,008	,361	,070	,200
ljubezen do domovine=
-,061	,346	,132	,080
smisel za kulturo
,146	,301	,249	,171
pravičnost
,201	,300	,108	,133
ustvarjalni dosežki
,211	,295	,086	,195
moralna načela<= /span>
,078	,292	,016	,192
denar in imetje
,077	,290	,026	,031
tovaristvo in solidarnost
,061	,276	,145	-,016
dolgo življenje=
,046	,274	,033	,150
znanje
,251	,271	,113	,214
moč in vplivnost
,214	,249	,211	,243
mir in počitek<= /span>
,054	,226	,212	,201
enakost med ljudmi
,111	,221	,154	,062
vera v Boga
-,253	,197	,474	-,081
politična uspesnost
,076	,217	,248	,136
družabno življenje
,133	-,049	,247	,046
ugled v družbi<= /span>
,052	,127	,223	,136
slava in občudovanje
-,104	,062	,201	,091
prekašanje drugih
,108	,046	,149	-,013
mir na svetu<= /td>
,022	,077	,094	,387
družinska sreča
,007	,218	-,048	,329
varnost in neogroženost
,230	,164	,155	,316
sožitje in sloga med ljudmi
,148	,208	,109	,314
zvestoba
,032	,301	,047	,309
uspeh v poklicu
,241	,097	,112	,302
napredek človeštva
,091	,168	,076	,286
ljubezen do otrok
-,054	,213	-,062	,263
dobrota in nesebičnost=
,232	,233	,069	,250
razumevanje s partnerjem
,079	,016	,036	,239
sožitje z naravo
,039	,134	,130	,217
zdravje
,032	,054	,027	,155
udobno življenje
,087	,058	,017	,092

* Statistično pomembni sta p= rvi dve diskriminantni funkciji. V tabelo smo vključili tudi nasič= enja s tretjo in četrto funkcijo, ker pojasnjujeta ti funkciji še v= edno kar precejšen odstotek diskriminantne variance (glej tudi besedilo)= .

Druga diskriminantna funkcija razlikuje predvsem med skupino brez otrok (grupni centroid ima vrednost -0,507) in skupinama z dvema otrokoma (0,343) ter tremi otroki (0,272). Kot vidimo, imajo najvišja pozitivna nasičenja s to funkcijo vrednote red in disciplina, spoštovanje zakonov, poštenost, delavnost, narodnostni ponos, ljubezen do domov= ine, smisel za kulturo, pravičnost, ustvarjalni dosežki, moralna načela, denar in imetje, tovaristvo in solidarnost, dolgo življenje, znanje, moč in vplivnost, mir in počitek ter e= nakost med ljudmi. To so vrednote, kjer je relativno največja razlika med osebami brez otrok in osebami z dvema ali tremi otroki, s tem da te vred= note osebe brez otrok relativno niže ocenjujejo kot osebe z dvema ali tr= emi otroki.

Tretja diskriminantna funkcija, ki po statistični signifikantnosti sicer že zaostaja, a pojasnjuje še vedno 13,4 odstotka diskriminativne varian= ce, ločuje predvsem skupino s štiri ali več otroki in skupino= s tremi otroki na eni strani (ustrezna grupna centroida sta 0,749 in 0,534) zlasti od skupine z enim samim otrokom (-0,487). Med omenjenimi skupinam= i so najbolj različne ocene pri vrednotah vera v Boga, prijateljstvo, politična uspesnost, družabno življenje, ugled v druž= ;bi, spoštovanje zakonov ter slava in občudovanje; te vrednote relativno visoko ocenjujejo osebe z največ otroki in tiste s tremi otroki, relativno nizko pa osebe z enim samim otrokom. Zanimiva, če= prav statistično nepomembna je četrta funkcija (še vedno pojasnjuje okrog 8 odstotkov diskriminativne variance), ker kaže na vrednote, ki jih podobno ocenjujeta skupina brez otrok (grupni centroid –0,401) in skupina z največ otroki (grupni centroid –0,583). Obe v primerjavi z drugimi skupinami relativno nizko ocenjujeta vrednote mir na svetu, delavnost, družinska sreča, = varnost in neogroženost, sožitje in sloga med ljudmi, zvestoba in uspe= h v poklicu. Te vrednote relativno najvišje ocenjujeta skupina z enim in skupina s tremi otroki.

Ugotovljene izsledke potrjujejo tudi diskriminantne analize vrednotnih kategorij višjega reda (glej preglednici 4 in 5). Pri osebah z največ ot= roki so zlasti verske in potenčne vrednote diskriminativno poudarjene, nižje pa so ocene čutnih in hedonskih vrednot. Te relativno više ocenjujejo osebe z malo otroki in osebe brez otrok. Tako namreč kažejo nasičenja s prvo diskriminantno funkcijo ta= ko pri vrednotnih kategorijah srednjega obsega (preglednica 4, drugi stolpe= c), kot pri vrednotnih kategorijah večjega obsega (preglednica 5, drugi stolpec). V obeh primerih ločuje funkcija predvsem osebe z najve= 69; otroki od oseb z najmanj otroki ali brez otrok. Nasičenja z drugo diskriminantno funkcijo pri kategorijah srednjega obsega kažejo, da= so tradicionalne in patriotske vrednote relativno poudarjene pri osebah, ki imajo dva ali tri otroke (preglednica 4, tretji stolpec), relativno malo= pa so pri teh osebah poudarjene tako verske kot čutne vrednote. Ta funkcija namreč ločuje osebe, ki imajo dva ali tri otroke od o= seb, ki imajo bodisi največ otrok in tudi oseb, ki so brez otrok. Zelo p= odoben značaj razlikovalni značaj ima druga diskriminantna funkcija p= ri kategorijah večjega obsega (preglednica 5, tretji stolpec), ki kaže na relativno visoko oceno moralnih vrednot pri osebah z dvema = ali tremi otroki in hkrati relativno nizko oceno tako hedonskih kot potenčnih vrednot pri teh osebah. Tretja diskriminantna funkcija pri kategorijah srednjega obsega ločuje zlasti osebe z največ otro= ki od oseb brez otrok (preglednica 4, četrti stolpec). Pri prvih izsto= pajo primerjalno višje ocene verskih, patriotskih in socialnih vrednot (najnižja nasičenja s funkcijo), pri drugih pa ocene čutn= ih, spoznavnih in kulturnih vrednot (najvišja nasičenja s funkcijo). Podobno je tudi= s tretjo funkcijo pri kategorijah večjega obsega, ki spet ločuje osebe z največ otroki od oseb brez otrok (preglednica 5, četrti stolpec). Pri prvih so bolj v ospredju moralne in izpolnitvene vrednote,= pri drugih pa hedonske vrednote. Četrta diskriminantna funkcija ima v o= beh primerih zanemarljiv značaj (ne pojasnjuje več kot dva odstotk= a variance), zato je seveda nismo upoštevali. Pri vrednotnih kategorijah največjega obsega diskriminantna analiza ne prispeva nič bistv= eno novega, saj gre le za dve kategoriji: edina pomembna diskriminantna funk= cija kaže na to, da so pri osebah z dvema ali tremi otroki apolonske vre= dnote relativno višje, dionizične pa niže cenjene kot pri osebah bodisi brez otrok ali pa z največ otroki (pri osebah z enim otrokom= ta tendenca ni tako izrazita).

Preglednica 4.

Nasičenja vrednotnih kategorij srednjega obsega s tremi diskriminantnimi funkcijami pri skupinah oseb z različnim štev= ilom otrok.

<= o:p>	D= iskriminantna funkcija

1	2	3
verske vrednote
,797	,091	,001
tradicionalne vrednote
-,033	,736	,252
patriotske vrednote=
,184	,622	,090
čutne vrednote=
-,090	,036	,782
spoznavne vrednote<= /span>
,172	,471	,626
kulturne vrednote
,208	,471	,544
varnostne vrednote<= /span>
,151	,200	,279
aktualizacijske vrednote
,045	,258	,573
socialne vrednote
-,126	,326	,099
demokratične vrednote=
,109	,317	,335
statusne vrednote
,334	,169	,296

Preglednica 5.

Nasičenja vrednotnih kategorij večjega obsega s tremi diskriminantnimi funkcijami pri skupinah oseb z različnim številom otrok.

<= span style=3D'mso-bookmark:_Toc477258862'> =	= Diskriminantna funkcija

1	2	3
potenčne vrednote
,887	,170	,345
moralne vrednote
,887	,953	,117
hedonske vrednote<= /span>
,337	,132	,895
izpolnitvene vrednote
,271	,307	,282

Rezultati diskriminantnih analiz torej potrjujejo izsledke analiz variance, a jih tudi dopolnjujejo z vpogledom v dimenzije latentnega diskriminativnega vrednotnega prostora, ki določa razliko med petimi skupinami oseb= z različnim številom otrok.

Splošna diskusija in zaključki

Izsledki naše raziskave so potrdili hipotezo, da so ocene pomembnosti vrednot in vrednotnih kateg= orij povezane s številom otrok, ki jih ima posamezna oseba. Ti izsledki kažejo, da se z večjim številom otrok povezujejo predvs= em moralne, pa tudi potenčne vrednote (med vrednotnimi kategorijami srednjega obsega zlasti verske, tradicionalne, patriotske, varnostne in statusne vrednote), medtem ko se pri osebah brez otrok in osebah z manjšim številom otrok bolj povezujejo hedonske in čutne vrednote.

Vrednote in vrednotne usmeritv= e gotovo niso visok, vsekakor pa tudi ne ravno zanemarljiv napovedovalec števila otrok pri posameznikih oziroma v družini. Na podlagi vrednotnih usmeritev lahko napovemo oziroma pojasnimo 17 odstotkov variabilnosti v številu otrok. Na podlagi vrednosti diskriminantn= ih funkcij pa tudi lahko kar 40,5 odstoka posameznih primerov pravilno klasificiramo v skupine z različnim številom otrok. To ni ma= lo glede na to, da na število otrok vpliva zelo veliko dejavnikov. Vrednote zavzemajo med njimi kar pomembno mesto, gotovo pa z nekaterim= i od njih tudi korelirajo.

Naši izsledki tudi ka&= 2;ejo, da odnosi med ocenami pomembnosti vrednot (vrednotnih kategorij) in številom otrok niso vedno linearni. Diskriminantne analize so pokazale, da se pojavljajo nekatere podobne vrednotne usmeritev tudi p= ri skupinah oseb, ki imajo različno število otrok (celo pri ose= bah brez otrok in osebah z največ otroki). Obstaja torej več dim= enzij, vzdolž katerih lahko iščemo signifikantne razlike med osebami z različnim številom otrok in ne samo dimenzija, ki ločuje te skupine linearno v sorazmerju s številom otrok.

Seveda se moramo zavedati dejs= tva, da število otrok pri mnogih ljudeh ni fiksna kategorija. Isti posame= znik se lahko v življenju pojavi v več kategorijah. Osebe, ki ima= jo več otrok, najprej niso imele nobenega, nato enega, dva itd. Kljub temu se lahko vrednotna orientacija povezuje s številom otrok v d= anem trenutku. Kot je pokazala naša dodatna raziskava na istem vzorcu,= je korelacija med dejanskim številom otrok in oceno idealne velikosti družine (torej idealnega števila otrok) statistično sic= er zelo pomembna, vendar razmeroma nizka (r =3D 0,177; p < 0,001). A ta korelacija se bistveno poveča, če ne upoštevamo oseb, k= i so (še) brez otrok, tedaj namreč znaša r že 0,292. Očitno je kar precej oseb, ki menijo, da dejansko število ot= rok, ki jih imajo, ne ustreza njihovemu idealu – imajo jih lahko manj= in si jih še želijo, ali pa tudi več, kot menijo, da je idealno. Diskrepanca je posebno velika pri osebah, ki nimajo otrok: le štirje promili teh oseb smatrajo, da je idealna družina družina brez otrok (v celotnem vzorcu je takšnih le en promi= l), večina jih meni, da je idealna družina družina z dvema otrokoma (56,3 odstotka) ali pa družina s tremi otroki (31,1 odstotek). Tu se skorajda ne razlikujejo od drugih oseb v vzorcu, ki ocenjujejo za najbolj idealni družino z dvema otrokoma (53,8 odstotka) in družino s tremi otroki (32,9 odstotka). Razumljivo je potemtakem, da bo ujemanje med dejanskim stanjem in željami največje pri osebah, ki imajo dva ali tri otroke. In res, osebe, = ki imajo dva otroka, po večini (58,6 odstotka) menijo, da naj to vel= ja tudi za idealno družino, medtem ko je pri osebah s tremi otroki večinski ideal družina s tremi otroki (58,3 odstotka). Zanim= ivo je, da tudi osebe, ki imajo štiri otroke, ocenjujejo kot idealnejšo družino z manjšim številom otrok (največ jih je za tri otroke; kaj naj na to poreče njihov za= dnji otrok?). Podobna tendenca je tudi pri osebah s še več otroki, vendar je teh razmeroma malo v vzorcu. Problematika odnosa med dejansk= im številom otrok in idealnim oziroma načrtovanim številom= je tako pomembna in zanimiva, da se je tukaj dotikamo le mimogrede, v prihodnje pa ji bomo posvetili posebno raziskavo.

Raziskovanje dejavnikov, ki se povezujejo z odločitvami za rojstvo in številom otrok, je pomembno ne samo z znanstvenega in strokovnega vidika, temveč ima tudi družbeni in praktični pomen. Število otrok in popu= lacijska gibanja so temelj človeške biološke in tudi sociokultur= ne reprodukcije. Sodobna družba skuša vplivati na populacijske tokove in načrtovanje družine ter rojevanje in število otrok so že nekaj časa pomembna postavka družbenega načrtovanja, ne nazadnje tudi zato, ker imajo populacijske značilnosti tudi pomembne korelate na ekonomskem in na psihosocia= lnem področju. Povezujejo se npr. z ekonomskimi spremenljivkami, kot t= udi z ocenami in kazalci kakovosti življenja, psihičnega zdravja= in počutja. Odnosi med temi značilnostmi so kompleksni. Nizko število otrok je npr. lahko spremljevalec višjega socioekonomskega standarda in višje kakovosti življenja za določeno obdobje, a je seveda istočasno lahko pogubno na daljši rok. Zato je raziskovanje dejavnikov, ki se povezujejo s populacijskimi značilnostmi, vsekakor dobrodošlo tudi z družbenih, družbenopolitičnih in ekonomskih vidikov. Zl= asti pomembno je takrat, ko lahko opozori na kritično stanje, ki ima l= ahko dolgoročne dramatične posledice. Celo veliki narodi kot lahk= o v času nekaj generacij ogrozijo svoj obstoj, če pade raven rojevanja pod kritično mejo. Takšna nevarnost preti danes, paradoksalno morda najbolj prav največji naciji, t.j. Kitajcem. P= ri manjših narodih je takšna nevarnost seveda še pogostejša in Slovenci se že nekaj časa gibljemo na kritičnih mejah rodnosti. Tudi v našem vzorcu, ki je dokaj reprezentativen, je povprečno število otrok le 1,48.<= /p>

Poseben dodatni pomen ima razi= skovanje vseh omenjenih dejavnikov za strokovno delovanje, zlasti na področ= ;ju načrtovanja družine, urejanja družinskih odnosov, zdrav= stva in socialnega dela. Pomislimo samo na področja osebnega, partners= kega in družinskega svetovanja ter terapije, kjer so otroci, nega in vzgoja otrok pogosto ključnega pomena. Ustrezne vrednotne orienta= cije so lahko podlaga družinskega življenja in hkrati družbe= ne politike, ki sta usmerjena k otroku (Schulze, 2000). Vse to je še toliko bolj pomembno v času, ko se družinsko življenje sooča s številnimi izzivi in tudi vse večjim obsegom no= vih oblik in možnosti.

Poznavanje vrednotnih usmerite= v, ki se povezujejo z odnosom do otrok in še posebej s številom otrok= , ki jih imamo, je lahko dragocen prispevek pri načrtovanju družbenih, političnih, ekonomskih, pravnih, zdravstvenih, socialno varstvenih in psiholoških ukrepov v zvezi z družino= in populacijskimi gibanji, ki jim sodobna družba hočeš nočeš posveča pozornost. Usmerjanje vrednotne vzgoje in družbenega vrednotnega sistema k vrednotam in vrednotnim kategori= jam, ki spodbujajo začeleno število otrok in rast družine, je lahko eden izmed najučinkovitejših ukrepov v strategiji populacijskega in družinskega načrtovanja.

Literatura

Bartkowski, J. P. (2001). Rema= king the Godly Marriage: Gender Negotiation in Evangelical Families. New Brunswick, NJ: Rutgers University Press.

Ben= okraitis, N. V. (Ed) (2000). Feuds about Families: Conservative, Centrist, Liberal, and Feminist Perspectives. Upper Saddle River, NJ: Prenti= ce Hall.

Bia= nchi, S. M. (2001). Continuity and Change in the American Family. Thousand Oaks, CA: Sage.

Bond, M. H. (1988). Fin= ding universal dimensions of individual variation in multicultural studies = of values: The Rokeach and Chinese Value Surveys. Journal of Personality and Social Psychology, 55, 6, 1009-1015.

Cow= an, C. P., & Cowan, P. A. (2000). When Partners Become Parents: The= Big Life Change for Couples. Mahway, NJ: Lawrence Erlbaum Associates.<= /p>

Cri= ttenden, A. (2001). The Price of Motherhood: Why the Most Important Job in t= he World Is Still the Least Valued. New York: Henry Holt and Company.=

de = Barbieri, T. (1993). Gender and population policies: Some reflections. Reprod= uctive Health Matters. No. 1. May.

Ber= er, M. (1993). Population and family planning policies: Women-centered perspectives. Reproductive Health Matters, 1, 4-12.

Dixon-Mueller, R. (1993). The sex= uality connection in reproductive health. Studies in Family Planning, 24(5= ), 269-282.

Fol= ey, P., Roche, J., & Tucker, S. (Eds.) (2001). Children in Society: Contemporary Theory, Policy and Practice. New York: Palgrave.

Gar= dner, G.T. & Stern, P.C. (1996). Environmental Problems and Human Behavi= or. Needham Heights, MA: Allyn & Bacon.

Hof= stede, G. (1980).Culture's consequenc= es: International differences in work-related values. Beverly-Hills, S= age.

Hong, S., & Seltzer, J. (1994= ). The impact of family planning on women's lives: Toward a conceptual framew= ork and research agenda. Family Health International Working Papers. No. WP94-02. September.

Hou= seknecht, S. K,. & Pankhurst, J. G. (Eds.) (2000). Family, Religion, and Social Change in Diverse Societies. New York: Oxford.

Jacobson, J. L. (1992). Gender bias: Roadblock to sustainable development. Worldwatch Paper 110. September.

Leu= ng, K., Bond, M. H. and Schwartz, S. H. (1995).How to explain cross-cultur= al differences: Values, valences and expectancies? Asian Journal of Psychology, 1, 70-75.

Mus= ek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.<= /p>
Mus= ek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Edu= cy.

Rok= each, M. (1973). The Nature of Human Values. New York: Free Press.
Schuler, S. R., & Hashemi, S. M. (1993). Defining and st= udying empowerment of women: A research note from Bangladesh. JSI Working Paper. No. 3. April.

Sch= ulze, H.-J., (Ed.) 2000. Stability & Complexity: Perspectives for a Child-Oriented Family Policy. Amsterdam: VU University Press.

Sha= nley, M. L. (2001). Making Babies, Making Families: What Matters Most in = an Age of Reproductive Technologies, Surrogacy, Adoption, and Same-Sex and Unwed Parents. Boston: Beacon Press.

Smi= th, P. B. & Schwartz, S. H. (1997). Values. In J. W. Berry, M. H. Sega= ll & C. Kagitçibasi (eds.), Handbook of cross-cultural psychology, 2nd edn, Vol 3. Boston: Allyn and Ba= con.

Smi= th, P. B. and Bond, M. H. (1998). = Social psychology across cultures, 2nd edn. London: Prentice-Hall Europe.=

Stycos, J. M. (1995). Psychosocial consequences for women of contraceptive use: Needed research. Popul= ation and Development Program Working Paper Series. No. 95-12. Ithaca, N= Y: Cornell University.

Tho= rnton, A., (Ed.) (2001). The Well-Being of Children and Families: Research= and Data Needs. Ann Arbor: University of Michigan Press.

Tri= andis, H. C. (1995). Individualism and collectivism. Boulder, CO: Westview.

Waszak, C., Mayette, M., & Jo= anis, C. (1994). Family planning and the quality of women's lives: A theoret= ical framework. Referat na letnem srečanju American Public Health Association, Washington, D.C., November 1-2, 1994.

&nb= sp;

&nb= sp;

&nb= sp;