A MULTIPLE COMPUTATIONAL MODEL

V zadnjem času so se v psiholog= iji pojavila nova pojmovanja duhovnosti, tako zlasti pojem duhovne inteligentno= sti. Čeprav je bil sprejet v nekatere znane teorije in modele temeljnih človekovih sposobnosti, je bilo na tem področju le malo empiričnih raziskav. Eden od osnovnih problemov, ki terja empirič= no razrešitev, je vprašanje, katere so osnovne komponente duhovne inteligentnosti oziroma duhovnosti. V tej raziskavi sem opravil več multivariatnih analiz fonda izbranih vprašalniških postavk, ki me= rijo stopnjo duhovnosti. Analize so pokazale, da lahko celotno strukturo duhovno= sti razčlenimo na več ravni, znotraj katerih se pojavljajo glavne dimenzije duhovnosti. Na najvišji, najbolj generalni ravni lahko govor= imo o splošni dimenziji duhovnosti. Na naslednjih ravneh se ta dimenzija razdeli na več subdimenzij, med katerimi so najpomembnejše dimenz= ija smisla, dimenzija povezanosti, harmonije, notranjega miru in hvaležnos= ti, dimenzija vernosti in predanosti numinoznemu, dimenzija rasti in dimenzija odpuščanja.

<= /span>

1 UVOD

Religiozno in duhovno doživljanje sodi med temeljna določila človekove biti. Po Ja= mesu (1982/1902), so se mnogi, tudi nekateri najprominentnejši psihologi, n= pr. Adler (Adler in Jahn, 1933), Erikson (1958), Freud (1928a, 1928b, 1939), Fr= omm (1950) ukvarjali s psihološkimi vidiki verovanja, a razen izjem (kot n= pr. Bucke, 1923, in že omenjeni James) je psihologija do nedavnega le malo znanstveno raziskovala naravo duhovnega in religioznega dojemanja sveta. Do neke mere = je to razumljivo, saj se ključni postavki duhovnosti, namreč smisel = in transcendenca, izmikata operativnemu definiranju, s tem pa tudi znanstvenemu raziskovanju (Coles, 1999). Tematiki duhovnosti so se med psihologi še največ posvečali Jung (1921, 1931, 1933, 1958, 1964), Allport (19= 37, 1950, 1955, 1961), Frankl (1964), nato humanistični psihologi (Maslow, 1954, 1971; Rogers, 1961) in predstavniki transpersonalne psihologije (Grof, 1993; Tart, 1990; Wilber, 1995). V novejšem času se vprašanj= em duhovnega in verskega doživljanja posvečajo tudi v krogih vplivne pozitivne psihologije (pregledno o tem Musek in Avsec, 2002).

Raziskovanje duhovnosti so spodbudila tudi nevropsihološka dognanja o odzivanju določenih možganskih predelov na duhovno dejavnost (Alper, 2001; Austin, 1998; Newberg, 2004; Newberg, d'Aquili in Rause, 2001; Persinger, 1987, 1993; Ramachandran in Blakeslee, 1998a, 1998b). Tako je duhovnost postala v novejšem času vse pogostejša referenca v psihološkem raziskovanju (Emmons, 1999). Duhovnost in vernost, povezani s predstavami o transcendentnem, božjem in absolutnem sta postali tudi predmet evolucijskih razlag (Montell, 2002).

Na vseh teh osnovah se je p= red kratkim začel uveljavljati pojem duhovne inteligentnosti. Gardner (199= 9) ga je pod nazivom »eksistencialna inteligentnost« vključil= v svoj razširjeni model multiple inteligentnosti, potem ko je že pr= ej našel svoje mesto v modelu Buzana in Keena (1997). Zohar in Marshall (2000) sta n= ato popularizirala concept duhovne inteligentnosti. Avtorja opredeljujeta duhovno inteligentno= st kot »dokončno inteligentnost, s katero rešujemo probleme sm= isla in vrednot, s katero svoja dejanja in življenja postavimo v širši, bogatejši okvir, ki daje vsemu smisel, s katero oceni= mo, da je neka življenjska pot bolj smiselna in samoizpolnjujoča kot druga« (Zohar in Marshall, 2000). Komplementarne definicije najdemo t= udi pri drugih avtorjih (Spiritual Intelligence. Definitions, 2004), pri č= emer nekateri izrecno opozarjajo na neujemanja v pojmovanjih duhovnosti (Vaughan, 2004). Nekateri avtorji navajajo temeljne sestavine duhovne inteligentnost = (glej npr. Stein, 2003), ki bi lahko olajšale razlikovanje duhovne inteligentnosti od drugih konstruktov, tudi od tistih, s katerimi se zdi najbolj povezana, recimo religioznosti (Idler in sod., 1999).

Šele v najnovejšem času se pojavljajo resnejši poskusi merjenja duhovne inteligentno= sti (King in sod., 1995; King, Speck in Thomas, 2002; Underwood in Teresi, 2002= ), čeprav je za marsikoga sporen že sam pojem merjenja duhovnosti (Z= ohar in Marshall, 2000). Pri tem v bistvu prevladuje vprašalniški način merjenja, kar že po sebi postavlja koncept bolj v bliž= ino konativnih vidikov osebnosti kot pa na področje kognitivnih sposobnost= i. Med pomembnejšimi poskusi merjenja duhovnih zmožnosti velja omeni= ti multidimenzionalne lestvice, ki so jih razvijali na Fetzerjevem inštit= utu (Fetzer Institute, etc., 1999). Rezultat teh prizadevanj je bila multidimenzionalna lestvica BMMRS (Brief Multidimensional Measure of Religiousness/Spirituality, Idler in sod., 1999).

S tem so ustvarjene možnosti za empirično raziskovanje strukture duhovnosti. Postavlj= a se vprašanje, katere so glavne komponente oziroma dimenzije v prostoru našega duhovnega doživljanja. Namen te raziskave je prav ugotavlj= anje teh dimenzij.

2 METODA

Udeležen= ci

V raziskavo je bilo vključenih 509 oseb obeh spo= lov in vseh starostnih razredov. V vzorcu je bilo 185 moških in 324 žensk.= Gre za osebe v razponu od 13 do 73 let, z aritmetično sredino 33 let in s standardno deviacijo 11,44.

Aparat

Za merjenje duhovne usmerjenosti smo uporabili posebno lestvico duhovnosti, ki smo jo oblikovali na podlagi izbora in modifikacije večjega števila postavk iz več virov (med njimi tudi s prilagajanjem nekaterih postavk lestvice BMMRS, Idler in sod., 1999). Kon&#= 269;na modificirana lestvica vsebuje 54 postavk (Maravič, 2004; Musek in Mara= vič, 2004). Zanesljivost (notranja konsistentnost) lestvice je visoka, Cronbachov alfa koeficient znaša 0,94.

Oblikovanje raziskave

Raziskava je potekala v obliki multivariatnega raziskovanja.

Postopek=

V analizah so bile uporabljene postavke kombinirane lestvice duhovnosti (duhovne inteligentnosti), ki so jo udeleženci izpolnili na spletni strani, zbiranje podatkov pa je potekalo v marcu in ap= rilu 2004. Izpolnjevanje je bilo anonimno. Dobljeni podatki so bili tabelirani in obdelani s pomočjo statističnih analiz po programskem paketu SPSS= .13. Uporabljene so bili različne metode obdelave podatkov, predvsem pa dva tipa multivariatne analize: faktorska analiza in klastrska analiza.

3 REZULTATI IN DISKUSIJA

Strukturo celotnega prostora spremenljivk duhovnosti oziroma duhovne inteligentnosti sem skušal preveriti s pomočjo večjega števila multivariatnih analiz, vključujoč faktorske analize, klastrske analize in analize s pomočju multidimenzionalnega skaliranja. Omejil se bom na prikaz izsle= dkov faktorskih analiz in klastrskih analiz.

Faktorske dimenzije duhovnosti

Najprej sem s pomočjo faktorske analize preverjal strukturo prostora 54 postavk zgoraj omenjene lestvice duhovnosti. Te posta= vke so bile torej izbrane kot reprezentativni kazalci duhovnosti in to upravi&#= 269;eno, saj si je težko predstavljati, da obstaja kakšno področje našega duhovnega delovanja in doživljanja, ki ga postavke ne zajemajo. Najpomembnejši kazalci ustreznosti faktorizacije indicirajo = primernost korelacijske matrike 54 postavk Lestvice duhovnosti za nadaljnje faktorske analize. Ustreznost vzorčenja po Kaiser-Meyer-Olkinovem testu je visok= a in znaša 0,941; prav tako pa je visoko signifikanten tudi Bartlettov test sferičnosti (p<0,001). Faktorji so bili izločeni po metodi gla= vnih komponent in rotirani s pomočjo Promax metode rotacije.

Na podlagi kriterijev za izločanje faktorjev (zl= asti Cattellovega testa drobirja – scree test) se zdijo najbolj pomembne f= aktorske solucije na štitrih ravneh: enofaktorska, dvofaktorska, trifaktorska in petfaktorska. Faktorji, ki so nižji od petega po vrsti so že dokaj specifični in ne prispevajo več bistveno k razumevanju temeljne strukture duhovnosti.

Na prvi ravni se torej zdi upravičena enofaktors= ka solucija, ki zajema en sam faktor, ta pa pojasnjuje 29,16 odstotkov celotne variance v izvorni korelacijski matriki 54 postavk. Praktično so vse postavke Lestvice duhovnosti signifikantno nasičene s prvim faktorjem = pri enofaktoski soluciji, kar pomeni, da lahko ta faktor interpretiramo kot generalni (splošni) faktor duhovnosti. Ta faktor tudi korelira kar 0,9= 98 s skupno točkovno vrednostjo lestvice, kar še bolj opravičuje njegovo interpretacijo v smislu generalnega faktorja duhovnosti.

Druga solucija zajema dva faktorja, ki pojasnjujeta skupaj 36,43 odstotka izvorne variance. Tretja solucija zajema pet faktorje= v, ki pojasnjujejo 47,32 odstotkov izvorne variance. Prvi faktor pri dvofaktor= ski soluciji najbolj nasiča postavke lestvice, ki pomenijo občutje višjega smisla, vernosti in predanosti, povezuje pa se tudi s postavka= mi harmonije, notranjega miru, povezanosti in hvaležnosti (faktor smisla)= . Z drugim faktorjem so najbolj nasičene postavke, ki se nanašajo na občutje harmonije, notranjega miru, povezanosti in hvaležnosti, povezuje pa se tudi s postavkami rasti in samoizpopolnjevanja ter odpuščanja (faktor harmonije).

Pri trifaktorski soluciji se kot nov faktor izloč= ;i faktor rasti (poleg faktorjev smisla in harmonije).

= Pri petfaktorski soluciji (glej preglednico 1) dobimo po vrsti faktorske dimenz= ije, ki jih lahko interpretiramo kot

dimenzija smisla (značilne postavke: moja duhovnost daje smis= el dogodkom v mojem življenju; moje duhovno prepričanje mojemu življenju občutek pomembnosti in smisla; brez občutka duhovnosti bi bilo moje vsakdanje življenje brez smisla; če = na najtežje in najbolj vznemirjajoče dogodke pogledam z vidika duhovnosti, dajejo smisel mojemu življenju; kadar nisem povezan z duhovno platjo svojega življenja, izgubim svoj smisel);
dimenzija povezanosti, harmonije, notranjega miru in hvaležno= sti (značilne postavke: čutim povezanost z izvirom vsega življenja; živim v harmoniji s svojimi najglobljimi vrednota= mi in s svojim smislom življenja; lepota stvarstva me notranje prevz= ame; čutim hvaležnost za življenje; v svojih odnosih z drugi= mi izražam in prejemam ljubezen in odpuščanje; občudu= jem stvarstvo in ga spoštujem; hvaležen sem za vse darove; čutim globok notranji mir oziroma harmonijo);
dimenzija verskega in numinoznega (značilne postavke: v kolikšni meri bi sami zase rekli, da ste verni...; meditiram ali molim; v svetu prepoznavam navzočnost božanskega; vera je za= me izvir moči in tolažbe; verjamem v življenje po smrti);<= o:p>
dimenzija rasti in (samo)izpopolnjevanja (značilne postavke: pogosto se mi zdi, da ne bom mogel nikoli nadoknaditi napak, ki sem jih storil v preteklosti, ne glede na to, kako se zdaj trudim; pogosto se = mi zdi, da mi ni upelo živeti tako, kot je prav; odpustil sem si stv= ari, ki sem jih naredil narobe; težko si odpustim nekatere stvari, ki = sem jih storil);
dimenzija odpuščanja in sprejemanja (značilne posta= vke: odpuščam tistim, ki me prizadenejo; precej hitro se lahko sp= et spoprijateljim s prijatelji, ki so me na neki način ranili; nekat= ere zamere sem gojil mesece ali leta; druge sprejemam tudi takrat, ko nare= dijo kaj, kar se mi zdi napačno; verjamem, da kadar ljudje rečejo= , da mi odpuščajo za nekaj, kar sem storil, to tudi v resnici mislijo).

Preglednica 1.

Nasičenja postavk kombinirane lestvice duhovnosti s petimi latentnimi dimenzijami.*

=	Faktorske dimenzije
1	2	3	4	5
moja duhovnost daje smisel dogodkom v mojem življenju	,855	,476	,560	,102	,151
moje duhovno prepričanje mojemu življenju občutek pomembnosti in smisla	,796	,481	,554	,164
brez občutka duhovnosti bi bilo moje vsakdanje življenje brez smisla=	,793	,439	,549
če na najtežje in najbolj vznemirjajoče dogodke pogledam z vidika duhovnosti, dajejo smisel mojemu življenju	,784	,482	,592		,239
kadar nisem povezan z duhovno platjo svojega življenja, izgubim svoj smise= l	,783	,366	,451
moja duhovnost mi omaga oblikovati cilje, ki si jih postavljam	,765	,521	,502	,149	,159
kar se trudim delati v vsakdanjem življenju, je zame pomembno z duhovnega vidika	,730	,466	,379	,104
moje duhovno prepričanje daje smisel veselju in žalosti v mojem življenju	,707	,425	,484	,226	,136
vednost, da sem del nečesa večjega od mene samega, daje mojemu življenju smisel	,688	,460	,526		,113
doživljam povezanost z vsem živim	,687	,661	,675	,314	,183
v kolikšni meri bi sami zase rekli, da ste duhovna oseba...=	,651	,491	,595	,248	,195
razmišljam o tem, da je moje življenje del večje duhovne sile	,636	,410	,634	,103	,174
smisel mojega življenja izhaja iz občutka povezanosti z drugimi živimi bitji	,589	,454	,164		,226
kljub temu, da gre toliko stvari narobe, ljubezen še vedno premika svet	,405	,324	,400	,107	,323
sreča je...	,241	,114			,203
ko pogledam svoje življenje...	,192			,137	,115
čutim povezanost z izvirom vsega življenja	,616	,771	,668	,278	,185
živim v harmoniji s svojimi najglobljimi vrednotami in s svojim smislom ži= vljenja	,369	,768	,432	,441	,101
lepota stvarstva me notranje prevzame	,467	,748	,361	,198	,238
čutim hvaležnost za življenje	,413	,734	,559	,318	,179
v svojih odnosih z drugimi izražam in prejemam ljubezen in odpuščanje	,438	,734	,457	,253	,425
občudujem stvarstvo in ga spoštujem	,535	,720	,603	,181	,212
hvaležen sem za vse darove	,470	,718	,558	,211	,286
čutim globok notranji mir oziroma harmonijo	,387	,713	,237	,254	,159
v svoji veri ali duhovnosti najdem moč	,397	,645	,431	,511
svoje misli, besede in dejanja pregledam inb izprašam in sledim programu samoizpopolnjevanja	,560	,641	,508	,259
čutim nesebično skrb za druge	,359	,613	,268		,359
živim v dostojanstvu in gorečnosti	,379	,601	,355	,282	,125
primerno nadzorujem svoja čustva in obnašanje	,162	,482		,246	,197
v kolikšni meri bi sami zase rekli, da ste verni...<= /p>	,470	,386	,813	,127	,202
meditiram ali molim	,544	,524	,804	,118	,134
v svetu prepoznavam navzočnost božanskega	,615	,678	,791	,241	,177
vera je zame izvir moči in tolažbe	,629	,343	,726	,155	,250
verjamem v življenje po smrti	,445	,292	,689		,205
redno se pogovarjam s svojim duhovnim svetovalcem	,419	,466	,610	,196
menim, da se vse zgodi z nekim nam= enom	,436	,246	,485		,295
pogosto se mi zdi, da ne bom mogel nikoli nadoknaditi napak, ki sem jih storil v preteklosti, ne glede na to, kako se zdaj trudim		,151	,236	,711
pogosto se mi zdi, da mi ni upelo živeti tako, kot je prav=		,245	,165	,702	,115
odpustil sem si stvari, ki sem jih naredil narobe		,212	,212	,610	,130
težko si odpustim nekatere stvari, ki sem jih storil			,157	,584
kadar se počutim negotovo...		,198		,509	,103
kadar stvari ne gredo tako, kot si želim...	,147	,190		,478	,123
moja osebnost je...	,218	,273	,151	,477	,135
kadar si želim ljubezni...	,216	,282	,102	,433	,135
kadar sem soočen z izzivno situacijo...	,152	,206		,417
spremembe vidim kot...	,193	,313		,390	,264
kadar čutim, da nimam nadzora...	,261	,286	,284	,328	,265
druge vidim kot...	,168	,280	,125	,288	,260
odpuščam tistim, ki me prizadenejo	,279	,376	,362	,266	,737
precej hitro se lahko spet spoprijateljim s prijatelji, ki so me na neki nač= ;in ranili	,229	,242	,269		,668
nekatere zamere sem gojil mesece ali leta				,241	,633
druge sprejemam tudi takrat, ko naredijo kaj, kar se mi zdi napačno	,220	,542	,175		,567
verjamem, da kadar ljudje rečejo, da mi odpuščajo za nekaj, kar sem storil, to tudi v resnici mislijo	,327	,426	,220	,171	,494
lahko mi je priznati, da se motim	,179	,364		,193	,404

* Ničle pred decimalno vejico so opuščene.

&n= bsp;

Klastrske analize postavk duhovnosti

Izsledki klastrskih analiz = se ujemajo z izsledki faktorske analize. Preglednica 2 prikazuje petklastrsko solucijo, ki se vsebinsko zelo ujema z izsledki petfaktorske solucije pri faktorski analizi. Klastrska analiza praktično replicira vseh pet dime= nzij duhovnosti, ki sledijo iz interpretacije podatkov faktorske analize, s kate= ro je bilo izločenih pet faktorskih dimenzij.

Preglednica 2.

Postavke, ki so klasificirane v skupine na ra= vni petih klastrov klastrske analize in njihova vsebinska interpretacija.

Postavke v petih klastrih	Interpretacija klastra
v svetu prepoznavam navzočnost božanskega	Povezanost, navzočnost, harmonija, notranji mir, hvaležnost
čutim povezanost z izvirom vsega življenja
doživljam povezanost z vsem živim
v kolikšni meri bi sami zase rekli, da ste duhovna oseba...=
lepota stvarstva me notranje prevzame
občudujem stvarstvo in ga spoštujem
hvaležen sem za vse darove
čutim hvaležnost za življenje
živim v harmoniji s svojimi najglobljimi vrednotami in s svojim smislom življenja
v svojih odnosih z drugimi izražam in prejemam ljubezen in odpuščanje
v svoji veri ali duhovnosti najdem moč
čutim globok notranji mir oziroma harmonijo
svoje misli, besede in dejanja pregledam inb izprašam in sledim programu samoizpopolnjevanja
redno se pogovarjam s svojim duhovnim svetovalcem
čutim nesebično skrb za druge
druge sprejemam tudi takrat, ko naredijo kaj, kar se mi zdi napačno
primerno nadzorujem svoja čustva in obnašanje
živim v dostojanstvu in gorečnosti

brez občutka duhovnosti bi bilo moje vsakdanje življenje brez smisla=	Smisel, smoter
moje duhovno prepričanje mojemu življenju občutek pomembnosti in smisla
kadar nisem povezan z duhovno platjo svojega življenja, izgubim svoj smise= l
moje duhovno prepričanje daje smisel veselju in žalosti v mojem življenju
če na najtežje in najbolj vznemirjajoče dogodke pogledam z vidika duhovnosti, dajejo smisel mojemu življenju
moja duhovnost daje smisel dogodkom v mojem življenju
moja duhovnost mi pomaga oblikovati cilje, ki si jih postavljam
kar se trudim delati v vsakdanjem življenju, je zame pomembno z duhovnega vidika
vednost, da sem del nečesa večjega od mene samega, daje mojemu življenju smisel
razmišljam o teem, da je moje življenje del večje duhovne sile<= /span>
smisel mojega življenja izhaja iz občutka povezanosti z drugimi živimi bitji

v kolikšni meri bi sami zase rekli, da ste verni...<= /p>	Vernost
meditiram ali molim
vera je zame izvir moči in tolažbe
verjamem v življenje po smrti
kljub temu, da gre toliko stvari narobe, ljubezen še vedno premika svet
menim, da se vse zgodi z nekim nam= enom

pogosto se mi zdi, da ne bom mogel nikoli nadoknaditi napak, ki sem jih storil v preteklosti, ne glede na to, kako se zdaj trudim	Sprejemanje, odpuščanje
pogosto se mi zdi, da mi ni upelo živeti tako, kot je prav=
težko si odpustim nekatere stvari, ki sem jih storil
odpustil sem si stvari, ki sem jih naredil narobe
precej hitro se lahko spet spoprijateljim s prijatelji, ki so me na neki nač= ;in ranili
odpuščam tistim, ki me prizadenejo
nekatere zamere sem gojil mesece ali leta
ko pogledam svoje življenje...

sreča je...	Rast, (samo)izpopolnjevanje
kadar sem soočen z izzivno situacijo...
kadar stvari ne gredo tako, kot si želim...
spremembe vidim kot...
kadar se počutim negotovo...
moja osebnost je...
lahko mi je priznati, da se motim
verjamem, da kadar ljudje rečejo, da mi odpuščajo za nekaj, kar sem storil, to tudi v resnici mislijo
kadar čutim, da nimam nadzora...
kadar si želim ljubezni...
druge vidim kot...

4 ZAKLJUČKI

Rezultati multivariatnih raziskav so pokazali, = da lahko prostor duhovnosti strukturiramo na več ravneh (slika 1). Na najvišji ravni lahko govorimo o generalnem (splošnem) faktorju duhovnosti, na nadaljnjih ravneh pa o posameznih, vedno bolj vsebinsko specifičnih dimenzijah duhovnosti. Najpomembnejše vsebinske vidike duhovnosti pokriva strukturna raven, ki zajema pet dimenzij: dimenzijo smis= la, dimenzijo povezanosti, harmonije, notranjega miru in hvaležnosti, dimenzijo vernosti, dimenzijo rasti in dimenzijo odpuščanja.

Slika 1. Strukturna hierarhija dimenzij duhovno= sti.

=

Literatura

Adler, A., & Jahn, E. (1933). = Religion and Psychology. Frankfurt.

Allport, G. W. (1937). Personality: A psychological interpretation. New York: Holt, Rinehart and Winston.

Allport, G. W. (1950). The individual and h= is religion. New York: Macmillan.

Allport, G. W. (1955). Becoming. New Hav= en,CT: Yale University Press.

Allport, G. W. (1961). Pattern and growth in personality. New York: Holt, Rinehart and Winston.

Alper, M. 2001. The “God” Part of t= he Brain: A Scientific Interpretation of Human Spirituality and God. New Y= ork: Rogue.

Austin, j. (1998). Zen and the brain: toward an understanding of meditation and consciousness. Cambridge, Ma: Mit press.

Bucke, R. (1923). Cosmic consciousness= . New York: Dutton.

Buzan, T. in Keene, A. Head first. Dob= ljeno na: http://www.happychild.org.uk/acc/tpr/bkr/o102head.htm=

Coles, R. (1999). The secular mind. Princ= eton Univ. Press.

Erikson, E. (1958). Young man Luther: A Stud= y in Psychoanalysis and History,. New York, W. W. Norton.<= /p>

Fetzer Institute, National Institute on Aging Working Group: Multidimensional Measurement of Religiousness, Spirituality for Use in Health Research. (199= 9). A Report of a National Working Group Supported by the Fetzer Institute in Collaboration With the National Institute on Aging. Kalamazoo, MI: Fetz= er Institute, 1999.

Frankl, V. E. (1962). Man's search for mean= ing: An introduction to logotherapy. Boston, Beacon Press.=

Freud, S. (1928a). The future of an illusi= on. Translated by W.D. Robson-Scott. New York: Liveright.

Freud, S. (1928b). Totem and taboo: Resemblances between the psychic lives of savages = and neurotics. New York: Dodd.

Freud, S. (1939). Moses and monotheism. London: The Hogarth Press and The Institute of Psychoanalysis. <= /span>

Fromm, E. (1950). Psychoanalysis and religion= . New Haven: Yale University. <= o:p>

Gardner, H. (1999). Intelligence reframed. New York: Basic Books.

Grof, S. (1993) The holotropic mind. New York: Harper SanFrancisco.

Idler, E. L., Musick, M. A., Ellison, C. G., George, L. K., Krause, N., Ory, M. G., Pergament, K. I., Powell, L. H., Underwood, L. G. in Williams, D. R. (2003). Multidimensional measurement of religiousness/spirituality for use in health research. Dobljeno na: http://www.fetzer.org/Resources/mm_doc/The%20Fet= zer%20Books%20Update.pdf

James, W. (1982/1902). The varieties of religious experience. New York: Penguin Books.

Jung, C. G. (1921/1971). Psychological types. In The collected works of C. G. Jung= (Vol. 6). Princeton, NJ: Princeton University Press.

Jung, C. G. (1931/1969). The structure of the psyche. In The collected works of C. G. Jung (Vol. 8). Princeton, NJ: Princeton University Press.

Jung, C. G. (1933). Modern man in search= of a soul. New York: Harcourt Brace.

Jung, C. G. (1958). Psychology of religion: Wes= t and east. London: Routledge and Kegan Paul.

Jung, C. G. (1964). Man and his symbols. New York: Doubleday.

King in sod. (1995) The Royal Free Interview for Religious and Spiritual Beliefs. Psychological Medicine 25: 1125-11= 34.

King, M., Speck, P. in Thomas, A. (2001) = The Royal Free Interview for Spiritualand Religio= us Beliefs: development and validation of a self-report version. Psychological Medicine 31:1015R= 11;1023

Maravič, K. (2004). Duhovna inteligentnost v povezavi z vrednotami in zadovoljstvom z življenjem. Diplomsko del= o. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

Maslow, A. H. (1971). Various meanings of »transcendence«. In H. J. Vet= ter and B. D. Smith (Eds.), Personality theory. A source book. (pp. 421-430). New York: Appleton-Century-Crofts= .

Montell, C.<= span style=3D'font-size:8.0pt'> (2002). On Evolution of God-Seeking Mind: An Inquiry Into= Why Natural Selection Would Favor Imagination and Distortion of Sensory Experie= nce. Evolution and C= ognition 8(1):pp. 89-107.=

<= span style=3D'font-size:8.0pt'>Musek, J. in Avsec, A. (2002). Pozitivna psiholog= ija. Anthropos, 34, 1-3, 41-68.

Musek, J. in Maravič, K. (2004). Vrednote in duhovna inteligentnost. Anthropos, 2004, 1-4, 271-289.

Myers, D. G. in Diener, E. (1995). Who is happy? Psychological Science, 6, 10-19.

Newberg, A. (2004). Why won't God go away? Dostopno na: http://www.andrew.newberg.com/qna.asp=

Newberg, A. B. and d’Aquili, E. G. (1999). <= i>The Mystical Mind: Probing theBiology of Religious Experience. Minneapolis: Fortress.

Newberg, A., d'Aquili, E. in Rause, V. (2001). Why God won't go away: Brain science and the biology of belief. New York: Ballantine.

Persinger, M. A. (1987). Neuropsychological ba= ses of god beliefs. New York: Praeger.

Persinger, M. A. (1993). Vectorial cerebral hemisphericity as differential sources for= the sensed presence, mystical experiences and religious conversions. Perceptual and Motor Skills, 76, 915-930.

Persinger, M. A.. (2001). “The Neuropsychiat= ry of Paranormal Experiences”. Journal of Neuropsychiatry and Clinical Neuroscience. Fall 13(4):515-524.

Ramachandran, V. S. in Blakeslee, S. (1998a). Pha= ntoms in the brain. London: Fourth estate.

Ramachandran, V. S., and S. Blakeslee. (1998b). P= hantoms in the Brain: Probing the Mysteries of the Human Mind. William Morrow, = New York, NY.

Rogers, C. R. (1961). On becoming a person:= A therapist's view of pschotherapy. Boston: Houghton Mifflin.<= /span>

Spiritual intelligence. Definitions. (2004). http://www.mindwise.c= om.au/spiritual_intelligence.shtm

Stein, J. (2003). Več miru, manj trpljenja. Delo, 248, 21-22.

Tart, C. (Ed.) (1990) Transpersonal psychologies. New York: Harper & R= ow

Underwood, L. G. in Teresi, J. A. (2002). The Daily Spiritual Experience Scale: Development, Theoretical Description, Reliabili= ty, Exploratory Factor Analysis, and Preliminary Construct Validity Using Health-Related Data. Ann Behav Med,= 2002, = 24(1):22–33.

Vaughan, F. (2004). What is spiritual intelligence? Dobljeno na: http://www.francesvaughan.com/work1.htm

Wilber, K. (1995) Sex, ecology, spirituality Boston: Shambala Wilber, K. (19= 95) Sex, ecology, spirituality Boston: Shambala

Zohar, D. in Marshall, I. (2000). Duhovna inteligenca. Tržič: Učila.

Janek Musek

=

Literatura