A MULTIPLE COMPUTATIONAL MODEL

V zadnjem desetletju je prite= gnil pozornost nekaterih psihologov pojem oziroma konstrukt duhovne inteligentno= sti. V tej raziskavi smo želeli preveriti odnos med duhovno inteligentnostj= o, vernostjo, vrednotami in psihičnim blagostanjem. Izsledki so pokazali, da obstaja= jo substancialne korelacije med omenjenimi spremenljivkami, najvišje pa so med verskimi vrednotami in duhovno inteligentnostjo. Vse vrednote pojasnjuj= ejo okrog 45 odstotkov variance duhovne inteligentnosti in izkazujejo tako znat= no napovedno moč. Samo verske vrednote pojasnijo več kot 30 odstotkov variance duhovne inteligentnosti. Na drugi strani pa tudi duhovna inteligentnost pojasni kar 70 odstotkov variance v verski vrednotni orientaciji. Izsledki študije torej potrjujejo povezanost med vrednota= mi in duhovno inteligentnostjo, nakazujejo pa tudi substancialno povezanost duhovne inteligentnosti s psihičnim blagostanjem.

1 UVOD

Pomembno področje psihološkega raziskovanja, ki se je že v preteklosti dotaknilo tematike duhovnosti, je področje vrednot. Verski in duhovni odnos do s= veta je povezan z vrednotami in vrednotnimi usmeritvami. Tako so vsaj nekatere verske in duhovne vrednote zastopane v večjih lestvicah vrednot (Musek, 1993a, 2000; Rokeach, 1973; Schwartz in Bilsky, 1987, 1991). Glede na struk= turo in hierarhijo vrednotnega prostora (Musek, 1993b, 2000) je duhovne in verske vrednote treba locirati na področje apolonskih vrednot in to na obe njegovi veliki podpodročji, kategoriji moralnih, predvsem pa izpolnitv= enih vrednot. Več raziskav je pokazalo, da imajo vrednote pomembno in včasih tudi visoko prediktivno vrednost v odnosu do številnih področij človekovega delovanja (Musek, 2000). Med drugim je trdno ugotovljena signifikantna povezava vrednot, zlasti verskih, z verskimi, svetovno nazorskimi in političnimi prepričanji (Musek, 1998, 2000= ).

Razumljivo se zdi vprašanje, ali se duhovna inteligentnost, kot jo merijo razpoložl= jivi psihološki instrumenti, povezuje z ocenjevanjem vrednot, torej z vrednotnimi usmeritvami. Lahko domnevamo, da duhovna inteligentnost (Zohar = in Marshall, 2000) ko= relira z vrednotnimi usmeritvami, kar seveda pomeni, da obstaja med obema sklopoma skupna varianca in da lahko zaradi tega na podlagi sprememb v enem sklopu do določene mere predvidimo spremembe v drugem sklopu. Na osnovi tega lah= ko dalje domnevamo, da obstajajo med vrednotami in duhovno inteligentnostjo vzročne povezave, bodisi neposredne, bodisi posredne. Smiselno se torej zdi raziskati, kakšen je odnos med duhovno inteligentnostjo, vernostjo= in vrednotnimi usmeritvami in tudi ugotoviti, ali lahko duhovno inteligentnost uspešno napovedujemo na podlagi informacij o vrednotni usmerjenosti posameznikov in obratno, v kolikšni meri je mogoče vrednotne usmeritve napovedati na podlagi duhovne inteligentnosti. Naslednje vprašanje zadeva odnos med duhovnostjo in psihičnim blagostanjem.= Kot kažejo raziskave, je vernost do neke mere povezana z merami psihičnega blagostanja (Myers in Diener, 1995). Domnevamo lahko, da se tudi duhovna inteligentnost povezuje pozitivno s psihičnim blagostanjem.

2 METODA

Udeležen= ci

V raziskavo je bilo vključenih 509 oseb obeh spolov in vseh starostnih razredov. V vzorcu je bilo 185 moških in 324 žensk.= Gre za osebe v razponu od 13 do 73 let, z aritmetično sredino 33 let in s standardno deviacijo 11,44.

Aparat

V raziskavi smo uporabili Muskovo lestvico vredn= ot (MLV, natančnejši opis v Musek, 2000, str. 30-40). Lestvica je prirejena tako, da je mogoče poleg vrednosti posameznih vrednot oceniti tudi generalnejše kategorije vrednot. In sicer gre za 11 vrednotnih kategorij srednjega obsega (vrednotne usmeritve: čutna, varnostna, statusna, patriotska, societalna (demokratična), socialna, tradicional= na, kulturna, spoznavna, aktualiz= acijska, verska), za 4 vrednotne kategorije večjega obsega ali vrednotne tipe (hedonski, potenčni, moralni in izpolnitveni tip vrednot) in za 2 vrednotni kategoriji največjega obsega (dionizična in apolonska velekategorija). S pomočjo MLV je mogoče med drugimi meriti tudi versko vrednotno usmeritev, kar je eden izmed možnih indikatorjev stopnje vernosti.

Za merjenje duhovne inteligentnosti smo uporabil= i posebno lestvico duhovnosti, ki smo jo oblikovali na podlagi izbora in modifikacije večjega števila postavk (med njimi tudi s prilagajanjem nekaterih postavk lestvice BMMRS, Idler in sod., 1999). V končni izbor vprašalnika je prišlo 5 postavk:

1. = Doživljam povezanost z vsem živim

2. = Moja duhovnost daje smisel dogodkom v mojem življenju

3. = V svetu prepoznavam navzočnost božanskega=

4. = Čutim povezanost z izvirom vsega življenj= a

5. = V svojih odnosih z drugimi izražam in prejemam ljubezen in odpuščanje

Koeficient zanesljivosti (Cronbachov alfa) vprašalnika je 0,87. Natančnejši opis vprašalnika je na= jti v Musek in Maravič, 2004.

Psihično blagostanje smo merili z znano Dienerjevo Lestvico življenjskega zadovoljstva (Diener, 1984).

Oblikovanje raziskave

Raziskava je potekala v obliki korelacijskega in multivariatnega raziskovanja, ki je vključevalo regresijske analize in analize multikavzalnih vzročnih modelov.

Postopek=

Udeleženci so izpolnili lestvico vrednot ML= V in vprašalnik duhovne inteligentnosti na spletni strani, zbiranje podatko= v pa je potekalo v marcu in aprilu 2004. Izpolnjevanje je bilo anonimno. Dobljeni podatki so bili tabelirani in obdelani s pomočjo statističnih ana= liz po programih SPSS.12 in LISREL 8.54. Uporabljene so bile metode korelacijske analize, multiple regresije, konfirmatorne faktorske analize in metode preverjanja veljavnosti vzročnih modelov s pomočjo analize kovariančnih struktur.

= ;

3 REZULTATI IN DISKUSIJA=

Rezultati raziskave = so razdeljeni po logičnem redu, tako smo najprej analizirali korelacijske povezave med posameznimi vrednotami in vrednotnimi kategorijami (srednjega, večjega in največjega obsega) na eni strani ter duhovno inteligen= tnostjo na drugi. Tej korelacijski analizi sledijo nato regresijske analize, v kate= ri so vrednote in vrednotne kategorije prediktorji ali neodvisne spremenljivke, duhovna inteligentnost pa kriterijska ali odvisna spremenljivka. Regresijske analize pa smol opravili tudi v nasprotni smeri, hoteli smo namreč ugotoviti, v kolikšni meri lahko na podlagi postavk duhovne inteligentnosti prediciramo nekatere vrednotne usmeritve. Ker nas je zanima= lo tudi vprašanje, ali velja hipoteza o vzročni povezanosti med duho= vno inteligentnostjo in vrednotnimi usmeritvami, smo opravili nato še pres= kus te povezanosti s pomočjo modela kovariančne analize (LISREL).

Korelacije med duhovno inteligentnostjo, verskimi in drugimi vrednotami

Najprej smo izračunali korelacije duhovne inteligentnosti z vsemi ostalimi spremenljivkami, to pa so posamezne vrednote, vrednotne kategorije srednjega obsega (med njimi verske vrednote), vrednotne kategorije večjega obseg= a in vrednotne kategorije največjega obsega. Najvišje in to zelo signifikantno korelira z duhovno inteligentnostjo vrednota vera v Boga (ver= a), enako pa seveda tudi vrednotna kategorija verskih vrednot, ki jo prav ta vrednota edina reprezentira (r =3D 0,555). Očitno je tudi, da se dionizične, hedonske, čutne in statusne vrednote v celoti negativ= no, apolonske, moralne, tradicionalne in spoznavne pa pozitivno povezujejo z duhovno inteligentnostjo. Morda je presenetljiva nizka negativna korelacija duhovne inteligentnosti z aktualizacijskimi vrednotami. Ta negativna korela= cija v skupini aktualizacijskih vrednot gre na račun negativnih korelacij duhovne inteligentnosti z vrednotama znanje in poklic, medtem ko je korelac= ija z vrednoto samoizpopolnjevanje pozitivna, a statistično nepomembna. Verjetno prav zato tudi korelacija pri kategoriji izpolnitvenih vrednot (katerih sestavni del so aktualizacijske vrednote) ni trdno presegla praga pomembnosti, čeprav je »praktično« pomembna (p =3D 0,= 051).

Dobljene korelacije v glavnem torej niso presenetljive. Pričakovali bi, da se bo duhovna inteligentnost povezovala z versko vrednotno orientacijo, prav tako pa tudi= , da bo bliže apolonskemu kot pa dionizičnemu polu vrednot. Vendar iz posameznih korelacij ne moremo jasno uvideti dejanske višine povezanos= ti duhovne inteligentnosti z vrednotami, saj je prav mogoče, da je ta pov= ezanost na ravni multiple korelacije drugačna. Šele vpogled v multiple korelacije bi nam podal jasnejšo podobo o omenjeni povezavi, s tem pa = tudi več osnove za odgovor na vprašanje, ali pomeni konstrukt duhovne inteligentnosti kaj več kot sintezo posameznikove vrednotne orientacij= e.

Prediktivna vrednost vrednot v odnosu do duhovne inteligentnosti

Zato smo skušal= i z metodo multiple regresije odgovoriti na zgoraj zastavljeno vprašanje. Ločeno smo izvedli regresijske analize duhovne inteligentnosti kot kri= terijske (odvisne) spremenljivke glede na posamezne vrednote kot prediktorje (glej Preglednici 1 in 2) in glede na vrednotne kategorije srednjega obsega kot prediktorje (glej Preglednici 3 in 4).

Preglednica 1 ka&= 2;e vrednosti multiple korelacije za sedem prediktorskih modelov, pri katerih ob večanju prediktorskih spremenljivk napovedljivost duhovne inteligentno= sti še bistveno naraste. Vrednost R po sedmem modelu znaša 0,670, kar pomeni okrog 45 (44,9; iz proporca 0,449, kar je vrednost kvadriranega R) odstotkov pojasnjene variance v duhovni inteligentnosti (oziroma prav tak odstotek skupnih faktorjev med vrednotami in duhovno inteligentnostjo). Vsekakor gre levji delež te napovedne in pojasnitvene moči na račun vrednote vera v Boga (vera), ki sama pojasni kar 0,306 variance v duhovni inteligentnosti (model 1). To prednost zadrži omenjena vrednota, tudi če v modelu upoštevamo delež drugih pomembnih prediktorjev, kar jasno kaž= ;ejo t in beta vrednosti v Preglednici 2. Veri sledijo nato po vrstnem redu napovedne moči vrednote denar, samoizpopolnjevanje, zdravje, narava, privlačnost in lepota. Pri tem vrednote vera, samoizpopolnjevanje, nar= ava in lepota prispevajo svoj delež s pozitivnimi korelacijami, vrednote denar, zdravje in privlačnost pa z negativnimi.

Pregledn= ica 1. Prikaz sumarnih rezultatov regresijskih modelov (metoda po korakih) za posamezne vrednote kot prediktorje v odnosu do duhovne inteligentnosti kot kriterija (odvisne spremenljivke).

Model
	R	R<= sup>2	Prilagojeni R²	Standardna napaka ocene
1	,553(a)	,306	,304	44,485
2	,613(b)	,376	,373	42,228
3	,631(c)	,398	,393	41,541
4	,642(d)	,412	,406	44,485
5	,656(e)	,431	,423	40,498
6	&nbs= p; ,663(f)	,440	,432	40,210
7	,670(g)	,449	,439	39,943

a Prediktorji: (konstanta), vera

b Prediktorji: (konstanta), vera, de= nar

c Prediktorji: (konstanta), vera, de= nar, samoizp

d Prediktorji: (konstanta), vera, de= nar, samoizp, zdravje

e Prediktorji: (konstanta), vera, de= nar, samoizp, zdravje, narava

f Prediktorji: (konstanta), ve= ra, denar, samoizp, zdravje, narava, privlac

g Prediktorji: (konstanta), vera, de= nar, samoizp, zdravje, narava, privlac, lepota

Pregledn= ica 2. Vrednosti regresijskih koeficientov za prediktorje v uporabljenih regresijs= kih modelih odnosa med posameznimi vrednotami in duhovno inteligentnostjo. Tabe= la vključuje nestandardizirane in standardizirane koeficiente, t vrednost, signifikantnost.

Model	Nestandardizirani koeficienti	Standardi-zirani koeficienti	t	Sig.
		B	Standardna napaka	Beta
1	(konstanta)	245,824	4,554		53,978	,000
	vera	8,725	,663	,553	13,165	,000
2	(konstanta)	279,233	6,632		42,106	,000
	vera	8,378	,631	,531	13,272	,000
	denar	-5,633	,848	-,266	-6,643	,000
3	(konstanta)	253,023	9,560		26,466	,000
	vera	8,081	,626	,512	12,908	,000
	denar	-6,784	,889	-,320	-7,633	,000
	samoizp	4,232	1,128	,157	3,750	,000
4	(konstanta)	275,963	12,037		22,926	,000
	vera	7,945	,621	,504	12,796	,000
	denar	-5,894	,926	-,278	-6,367	,000
	samoizp	5,831	1,231	,217	4,736	,000
	zdravje	-4,437	1,440	-,146	-3,081	,002
5	(konstanta)	263,342	12,382		21,268	,000
	vera	7,708	,615	,489	12,525	,000
	denar	-5,752	,913	-,272	-6,300	,000
	samoizp	5,077	1,232	,189	4,122	,000
	zdravje	-5,663	1,460	-,186	-3,878	,000
	narava	3,771	1,061	,148	3,553	,000
6	(konstanta)	263,956	12,296		21,466	,000
	vera	7,833	,613	,497	12,778	,000
	denar	-4,476	1,034	-,211	-4,329	,000
	samoizp	5,746	1,250	,214	4,595	,000
	zdravje	-5,200	1,461	-,171	-3,559	,000
	narava	3,994	1,057	,157	3,777	,000
	privlac	-2,953	1,151	-,129	-2,567	,011
7	(konstanta)	259,267	12,359		20,978	,000
	vera	7,876	,609	,499	12,929	,000
	denar	-4,656	1,030	-,220	-4,522	,000
	samoizp	5,219	1,260	,194	4,142	,000
	zdravje	-5,177	1,451	-,170	-3,567	,000
	narava	3,485	1,070	,137	3,257	,001
	privlac	-3,810	1,194	-,166	-3,192	,002
	lepota	2,648	1,063	,113	2,491	,013

Ob tem se lahko povr= nemo k prejšnji ugotovitvi, da aktualizacijske vrednote malce presenetljivo negativno korelirajo z duhovno inteligentnostjo, pa tudi neposredna korelac= ija duhovne inteligentnosti s samoizpopolnjevanjem ni signifikantno pozitivna. = To je očitno posledica korelacijskih povezav samoizpopolnjevanja z drugimi vrednotami, ki dušijo čisto povezanost med samoizpopolnjevanjem in duhovno inteligentnostjo. Regresijska analiza, ki parcializira vpliv posame= znih prediktorjev glede na vplive drugih, pa upošteva prav to očiščeno povezanost, za katero se je torej pokazalo, da je signifikantna. Parcialna korelacija samoizpopolnjevanja z duhovno inteligentnostjo je 0,205, kar je bistveno več kot je korelacija ni= 69;elnega reda (0,097). Samoizpopolnjevanje je celo med tremi najpomembnejšimi prediktorji duhovne inteligentnosti (glej model 3 v Preglednicah 3 in 4).

Pregledn= ica 3. Prikaz sumarnih rezultatov regresijskih modelov (metoda po korakih) za vrednotne kategorije srednjega obsega kot prediktorje v odnosu do duhovne inteligentnosti kot kriterija (odvisne spremenljivke).

Model	R<= o:p>	R<= sup>2	Prilagojeni R²	Standardna napaka ocene
1	,555(a)	,308	,307	44,44827
2	,590(b)	,348	,345	43,20891
3	,600(c)	,360	,355	42,88274
4	,615(d)	,378	,371	42,32162
5	,621(e)	,385	,377	42,12027

a Prediktorji: (Konstanta), verske vrednote

b Prediktorji: (Konstanta), verske vrednote, statusne vrednote

c Prediktorji: (Konstanta), verske vrednote, statusne vrednote, kulturne vrednote

d Prediktorji: (Konstanta), verske vrednote, statusne vrednote, kulturne vrednote, varnostne vrednote

e Prediktorji: (Konstanta), verske vrednote, statusne vrednote, kulturne vrednote, varnostne vrednote, spoznav= ne vrednote

Preglednica 5. Vrednosti regresijskih koeficientov za prediktorje v uporabljenih regresijskih modelih odnosa med vrednotnimi kategorijami srednjega obsega in duhovno inteligentnostjo. Tabela vključuje nestandardizirane in standardizirane koeficiente, t vrednost, signifikantnost in tri vrste korelacij.

Mo-del		Nestandardizirani koeficienti	Stan-dard-izirani koeficienti<= /p>	t	Sig. B
		B	Stan-dardna napaka	Beta
1	(konstanta)	245,583	4,532		54,185	,000
	verske vrednote<= /span>	8,754	,660	,555	13,257	,000
2	(konstanta)	269,126	6,525		41,244	,000
	verske vrednote<= /span>	8,652	,642	,549	13,471	,000
	statusne vrednote	-5,227	1,068	-,199	-4,891	,000
3	(konstanta)	253,239	8,831		28,676	,000
	verske vrednote<= /span>	8,539	,639	,542	13,365	,000
	statusne vrednote	-6,514	1,167	-,248	-5,583	,000
	kulturne vrednote	3,268	1,235	,118	2,646	,008
4	(konstanta)	278,542	11,481		24,261	,000
	verske vrednote<= /span>	8,448	,631	,536	13,386	,000
	statusne vrednote	-5,915	1,165	-,226	-5,078	,000
	kulturne vrednote	5,306	1,359	,191	3,903	,000
	varnostne vrednote	-4,925	1,455	-,160	-3,386	,001
5	(konstanta)	266,368	12,719		20,942	,000
	verske vrednote<= /span>	8,245	,635	,523	12,987	,000
	statusne vrednote	-5,595	1,169	-,213	-4,788	,000
	kulturne vrednote	4,062	1,469	,146	2,766	,006
	varnostne vrednote	-6,299	1,579	-,204	-3,989	,000
	spoznavne vrednote	3,778	1,734	,114	2,179	,030

Duhovna inteligentnost, vernost in psihično blagostanje

Duhovna inteligentno= st signifikantno pozitivno korelira s samooceno psihičnega blagostanja (zadovoljstvo z življenjem). Korelacija znaša 0,291 in je visoko signi= fikantna (p<0,001). Multipla korelacija med petimi postavkami lestvice duhovne inteligentnosti in psihičnim blagostanjem je celo 0,325, kar pomeni, d= a je več kot 10 odstotkov skupne variance med duhovno inteligentnostjo in p= sihičnim blagostanjem. Zanimivo pa je, da korelacija med versko vrednotno usmeritvijo (vernostjo) in psihičnim blagostanjem statistično ni pomembna (r=3D0,074; p=3D0,14).

4 ZAKLJUČKI

Izsledki naše raziskave so trdno dokazali povezanost med vrednotnimi usmeritvami, vključno z vernostjo in duhovno inteligentnostjo. Prav tako nedvomno obstaja pozitivna povezanost med duhov= no inteligentnostjo in psihičnim blagostanjem, medtem ko povezanost med vernostjo in psihičnim blagostanjem ni statistično signifikantna. Vrednotne usmeritve so torej pomemben in močan prediktor duhovne inteligentnosti. Naši izsledki vsekakor potrjujejo, da obstaja med duhovnostjo in vernostjo precej skupne variance. Zlati tesna je torej povez= ava med verskimi vrednotami in duhovno inteligentnostjo.

Literatura

Diener, E. (1984). Subje= ctive well-being. Psychological Bulletin,= 95, 542-575.

Idler, E. L., in sod. (2003). Multidimensional measuremen= t of religiousness/spirituality for use in health research. Dobljeno na: http://www.fetzer.org/Resources/mm_doc/The%20Fetzer%20Books%20Update= .pdf

James, W. (1982/1902). The varieties of religious experience<= /i>. New York: Pengui= n Books.

Musek, J. in Maravič, K. (2004). Vrednote in duhovna inteligentnost. Anthropos, 2004, 1-4, 271-289.

Musek, J. (1993a). Osebnost in vrednote.. Ljubljana, Educy.

Musek, J. (1993b). The universe of human values: a structural and developmental hierarchy. Studia Psychologica (Bratislava), 35, 4-5, 321-326.

Musek, J. (1998). Politi= cal and religious adherence in relation to individual values. Studia Psychologica (Bratislava), 1998, 40, 1-2, 47-59.

Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot.<= /i> Ljubjana: Educy.

Myers, D. G. in Diener, = E. (1995). Who is happy? Psychological Science, 6, 10-19.

Rokeach, M. (1973). The nature of human valu= es. New York, The Free Press.

Schwartz, S. H. in Bilsky, W. (1987). <= span style=3D'font-size:10.0pt'>Toward a universal psychological structure of hu= man values. Journal of Personality and = Social Psychology, 53, 3, 550-562.

Schwartz, S. H. in Bilsky, W. (1990). <= span lang=3DEN-GB style=3D'font-size:10.0pt;mso-ansi-language:EN-GB'>Toward a th= eory of the universal content and structure of values: Extensions and cross-cultural replications. Journal of Personality and Social Psychology, 58, 878-891.=

Zohar, D. in Marshall, I. (2000). Duhovna inteligenca. Tržič: Učila.

Janek Musek

Literatura