Personality and Happiness

Izvirni znanstveni članek

Generalne dimenzije osebnosti in sub= jektivno emocionalno blagostanje

Janek Musek

Univerza v Ljubljani

Oktober 2005

<= o:p>

G= lava: Osebnost in psihično blagostanje

Avtorjevo sporočilo:

Korespondenco v zvez= i s člankom naslovite na Janek Musek, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, elektronska pošta: janek.musek@guest.arnes.si

Povzetek<= /p>

Pričujoča raziskava skuša razjasniti povezave med temeljnimi dimenzijami osebnos= ti, vključujoč dimenziji višjega rega (alfa in beta faktor) in dimenzijami subjektivnega emocionalnega blagostanja (SEB). Rezultati potrju= jejo hipotezo, da so dimenzije osebnosti močno povezane s SEB, zlasti nevroticizem in ekstravertnost med petimi velikimi faktorji osebnosti, prav= tako pa sta s SEB močno povezani obe dimenziji višjega reda. Nevrotici= zem in ekstravertnost napovedujeta dimenzije SEB približno tako dobro kot = vseh pet velikih faktorjev osebnosti in kot oba faktorja višjega reda. Izsl= edki se ujemajo s teorijami, ki poudarjajo vlogo osebnosti pri oblikovanju SEB.<= span style=3D'mso-spacerun:yes'>

Abstract

Va= lues and psychological well-being

The = present study was conducted in order to clarify the relationship between basic personality dimensions including higher-order alpha and beta factor and dim= ensions of subjective emotional well-being (SWB). The results confirmed the hypothe= sis that personality dimensions are strongly connected with SWB, especially neuroticims and extraversion among Big five, as well as both higher-order factors of personality. Neuroticism and extraversion predicted SWB dimensio= ns approximately as good as all Big five dimensions, and as both higher-order factors. The results are in line with theories of that emphasize the role of personality in formation of SWB.

Klju= 9;ne besede

Osebnost, velikih pet= , alfa faktor, beta faktor, subjektivno emocionalno blagostanje, pozitivna psiholo= gija

Key words

Personality, big five= , alpha factor, beta factor, subjective emotional well-being, positive psychology

Osebnost in subjektivno emocionalno = blagostanje.

Uv= od

Pojem subjektivnega emocion= alnega blagostanja (SEB) je eden od osrednjih psiholoških konstruktov pozitiv= ne psihologije. Skupaj s pojmi sreče, dobrega počutja, optimizma, upanja, zadovoljstva z življenjem in življenjskega smisla se nanaša na glavne vidike človekovega optimalnega izkustva in optimalnega delovanja, ki sta predmet raziskovanja v pozitivni psihologiji (pregledno o pozitivni psihologiji Musek in Avsec, 2002; obsežen nabor ključnih člankov pa v Snyder in Lopez, 2002). Skoraj odveč je opomba, da je SEB ena izmed jedrnih sestavin psihičnega zdravja in eden izmed jedrnih psiholoških vidikov kakovosti življenja.

SEB (angleško »Subjective emotional well-being«) je opredelil in raziskoval zlasti Diener s sodelavci (Di= ener, 1984, 1994, 1995a, 1995b, 2000a, 2001; Diener in Biswas-Diener, 2000; Diene= r in Diener, 1995; Diener, Emmons, Larsen in Griffin, 1985). Vsekakor gre za kom= pleksen pojav, ki je ga sestavljajo tri temeljne komponente: občutje zadovoljs= tva z življenjem (kognitivna komponenta), pozitivni afekt in negativni afe= kt (emocionalni komponenti). Visoko stopnjo SEB tvorijo torej občutje zadovoljstva z življenjem, visok pozitivni afekt in nizek negativni af= ekt. Raziskovalci opozarjajo tudi na praktični pomen pozitivne psihologije = in, kot pravita Diener in Diener (2001), “narašča pomen subjektivnega blagostanja v demokratičnem svetu, kjer želimo, da = bi ljudje izpolnjevali svoje življenje tako, kot se zdi vredno njim samim= in ne tako, kot sodijo politiki, avtokrati ali eksperti”. A ljudje ocenjujejo osebno srečo kot izjemno pomemben vidik kakovosti življenja v vseh okoljih in to bistveno bolj kot materialno blagostanje (Diener, 2000a). Tudi v relativno revnejšem okolju, kot je Indija, so respondetni npr. ocenjevali na sedemstopenjski lestvici pomen zadovoljstva z življenjem s povprečno oceno 5,75 in srečo z 5,97. Torej vsekakor precej višje kot denar (povprečna ocena 4,81).

Na oblikovanje in vzdrževanje SEB vpliva ve= liko dejavnikov: genetski, motivacijski, emocionalni, kognitivni, osebnosti, medosebni in drugi. Že dolgo ugotavljajo pomemben vpliv osebnostnih dejavnikov na SEB. Vse temeljne dimenzije osebnosti so dokaj močno povezane s SEB, torej tudi s psihičnim blagostanjem in zdravjem nasplo= h, kar jasno izpričuje njih= ov velik življenjski pomen. Zlasti ekstravertnost in nevroticizem sta med najboljšimi napovedovalci SEB (Costa & McCrae, 1980; Costa, McCrae & Zonderman, 1987; Diener, 1996; Diener, 1998; Diener & Lucas, 1999= a,b; Emmons & Diener, 1985a,b; Lucas & Diener, 2000; Schimack, Oishi, Di= ener & Suh, 2000; Watson & Clark, 1992). In sicer velja to za vse kompon= ente subjektivnega blagostanja: pozitivni afekt, negativni afekt in zadovoljstvo= z življenjem.

To vsekakor ni presenetljivo, saj je npr. že dolgo znano, da so nevrotične osebe v povprečju manj zadovoljne z življenjem. Tako sodita višja stopnja negativnega afekta (emocije= kot so bojazen, tesnoba, depresija in občutja krivde) in nižja stopnja zadovoljstva z življenjem oziroma srečnosti med osnovne subdimenz= ije nevroticizma (Eysenck, 1952, 1967, 1970, 1991). Oboje najdemo tudi med komp= onentami oziroma “faceti” nevroticizma (anksioznost, depresivnost, jeza/sovražnost) v sklopu modela petih velikih faktorjev osebnosti (Co= sta & McCrae, 1992a, 1992b, 1992c). Tudi drugi raziskovalci potrjujejo povezanost med ekstravertnostjo in SEB (Diener, Sandvik, Pavot, & Fujit= a, 1992; Magnus, Diener, Fujita & Pavot, 1993; Lucas, Diener, Shao & S= uh, 1998; Pavot, Diener, Fujita, 1990). V skoraj vseh teh raziskavah izstopa ugotovitev, da je med komponentami SEB pozitivni afekt povezan z ekstravertnostjo, negativni afekt pa z nevroticizmom.

Vzroke za povezanost med osebnostnimi dimenzijam= i in psihičnim blagostanjem ter zdravjem lahko iščemo tako v okoljskih kot v genetskih dejavnikih. Upravičeno lahko sodimo, da na S= EB vplivajo okoliščine, zaradi katerih se v svojem življenju bo= lje ali slabše počutimo, zlasti seveda takrat, kadar te okoliščine in razmere trajno in močno delujejo. Na drugi str= ani je enako gotovo, da nas lahko genetske dispozicije naravnajo, da bomo na okoliščine gledali bolj optimistično ali pesimistično. Vemo, da so vse pomembne dimenzije osebnosti pod močnim vplivom genets= kih faktorjev in to velja tudi za ekstravertnost in nevroticizem. Jang in sodel= avci (1998a,b) so ugotovili znatne koeficiente heritabilnosti (po večini med 0,3 do 0,5) tudi za trideset facetnih subdimenzij petih velikih faktorjev (= po šest na vsak faktor). Povsem mogoče je, da so pod vplivom dednosti tudi tisti vidiki subjektivnega blagostanja, ki se povezujejo z ekstravertnostjo in nevroticizmom ter njunimi subdimenzijami. Čisto možno je tudi, da so nekatere subdimenzije temeljnih dimenzij osebnosti celo bolj heritabilne od drugih in predvsem bolj heritabilne od globalnih p= etih dimenzij. Lahko si predstavljamo, da se pri heritabilnosti globalnih dimenz= ij nekako vpovprečijo dedni deleži subdimenzij, ki imajo visoko heritabilnost in deleži subdimenzij z nižjo heritabilnostjo. Vpliv posameznih genov se tako lahko močneje izrazi pri bolj specifičnih komponentah osebnosti. Pomislimo npr. na nedavno odkriti gen, ki je povezan= z delovanjem dopamina v možganih, delovanje dopamina pa je spet povezano= z iskanjem stimulacije. Iskanje stimulacije je nedvomno del ekstravertnosti, ekstravertnost pa je, kot smo videli, močan prediktor zadovoljstva z življenjem. Logično lahko torej domnevamo, da je morda ekstravert= nost povezana s subjektivnim blagrom zaradi gensko povzročene korelacije med delovanjem dopamina, iskanjem stimulacije in zadovoljstvom z življenje= m. Kljub plavzibilnosti te hipoteze pa dosedanje raziskave niso potrdile jasne= ga vpliva iskanja stimulacije na zadovoljstvo z življenjem (Herringer, 19= 98; Oishi, Schimmack, & Diener, 2001). A to je le ena od možnih povezav med genskim in nevrokemičnim delovanjem, subdimenzijami osebnostnih dimenzij in komponentami subjektivnega blagostanja.

Raziskave dalje kažejo, da so štirje od petih velikih faktorji osebnosti povezani s kakovostjo življenja in življenjskim zadovoljstvom (McCrae & Costa, 1991a). Osebe, ki so najbolj zadovoljne z življenjem in srečne, imajo višje vredn= osti pri ekstraverziji in nižje pri nevroticizmu, nekoliko bolj pa nagibajo tudi k vestnosti in prijetnosti. Kot se je pokazalo, le odprtost ni v povez= avi z občutjem zadovoljstva v življenju. Odprte osebe kažejo sic= er več čustev, a tako pozitivnih kot negativnih.

Herringer (1998) je ugotavljal, kako se zadovoljstvo z življenjem povezuj= e s šestimi poddimenzijami ekstravertnosti, kot jih meri vprašalnik velikih pet faktorjev NEO-PI (Costa in McCrae, 1992a) in sicer z aktivnostj= o, iskanjem stimulacije, asertivnostjo, družabnostjo, pozitivnimi emocija= mi in toplino. Regresijska analiza je pokazala, da je bila pri moških pomemben prediktor zadovoljstva z življenjem asertivnost, pri žen= skah pa pozitivna emocionalnost, to pa se očitno ujema s kulturnimi normami= in stereotipi v zvezi s spoloma in to prav s tistimi, ki temeljijo na bioloških osnovah. Schimmack in sod. (2002a,b) so skušali natančneje opredeliti, katere subdimenzije ekstravertnosti in nevrotic= izma v okviru modela petih velikih so najbolj povezane s subjektivnim blagostanj= em. Po njunih ugotovitvah se subjektivno blagostanje resnično robustno povezuje z eno subdimenzijo (facetom) ekstravertnosti, to je s pozitivnim afektom in z eno subdimenzijo nevroticizma, to je depresivnostjo. Depresija torej bistveno bolj kot druge negativne emocije in razpoloženja (bolj = kot npr. anksioznost in jeza/sovražnost) vpliva na subjektivno blagostanje ozir= oma zadovoljstvo z življenjem in je torej ključni dejavnik nevroticiz= ma pri povezovanju s subjektivnim blagostanjem. Podobno je v okviru ekstravertnosti tak ključni dejavnik pozitivni afekt, ne pa druge dimenzije ekstraverzije, npr. tiste, ki se povezujejo z impulzivnostjo ozir= oma “čisto” sociabilnostjo (vendar je sociabilnost v praksi težko ločevati od pozitivnega afekta).

Kljub velikemu številu raziskav odnosa med osebnostnimi dejavniki in SEB ostajajo nekatera vprašanja še nerešena. Zanimivo bi bilo npr. vedeti, v kolikšni meri se s SEB povezujeta nadredni dimenziji osebnosti, torej osebnostna superfaktorja alf= a in beta, kot jih je označil Digman (1997). Prav tega vprašanja se lo= teva pričujoča raziskava. Pri tem lahko na podlagi dosedanjih štu= dij odnosa med osebnostjo in SEB z veliko stopnjo verjetnosti domnevamo, da sta tako alfa kot beta faktor pomembno povezana s SEB in njegovimi komponentami. Alfa faktor namreč združuje skupno varianco emocionalne stabilnos= ti, prijetnosti in vestnosti, pri čemer je prav emocionalna labilnost dogn= ano najpomembnejši osebnostni prediktor SEB. Upravičeno lahko pričakujemo, da se bo tudi alfa faktor pomembno povezoval s SEB. Na dr= ugi strani lahko enako upravičeno menimo, da bo tudi beta faktor povezan s SEB. Opredeljuje ga namreč skupna varianca ekstravertnosti in odprtost= i, med katerima je, kot smo videli, zlasti ekstravertnost povezana s SEB. Zlas= ti določno lahko formuliramo hipoteze glede povezave obeh osebnostnih superfaktorjev z emocionalnimi komponentama SEB. Sodeč po dosedanjih raziskavah nevroticizem izstopajoče korelira z negativnim afektom, ekstravertnost (in tudi druge dimenzije osebnosti po petfaktorskem modelu) = pa s pozitivnim afektom. Domnevamo torej, da se bo alfa faktor še zlasti močno povezoval z (nizkim) negativnim afektom, beta faktor pa z visokim pozitivnim afektom.

Metoda

Oblikovanje razisk= ave

Empirično raziskavo smo načrtovali kot korelacijsko in multivariatno raziskovanje dveh sklopov spremenljivk, enega= , ki zajema temeljne dimenzije osebnosti skupno z nadrednimi dimenzijami (superfaktorji) njihovega prostora in drugega, ki zajema dimenzije subjektivnega emocionalnega blagostanja, pozitivni afekt, negativni afekt in zadovoljstvo z življenjem.

<= /span>

Udeleženci

V raziskavo je bila vključena 301 oseba obeh spolov in vseh star= ostnih razredov. V vzorcu je bilo 181 moških in 120 žensk. Gre za osebe v razponu od 13 do 73 let, z aritmetično sredino 36,95 let in s standardno deviacijo 10,37 let.

Aparat<= /span>

Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS (Satisfaction With Life Scale, Diener, Emmons, Larsen in Griffin, 1985) meri splošno zadovoljstvo z življenjem. Predstavlja kognitivni aspekt zadovoljstva z življenjem. Rezultat na lestvici lahko označimo kot posameznikovo globalno oceno kvalitete svojega življenja glede na oseb= ne kriterije. Lestvico sestavlja pet postavk, na katere mora udeleženec odgovoriti na lestvici od 1 (sploh ne drži) do 7 (popolnoma drži)= . Za skupni rezultat seštejemo odgovore na vseh pet postavk. Pavot in Diener (1993) navajata dobre koeficiente notranje konsistentnosti (= a=3D0,79 do 0,89) in zanesljivosti v času (r= _test-retest =3D0,50 do 0,84). V našem vzorcu smo dobili a =3D 0,83.

Lestvica pozitivnega in negativnega afekta PANAS (The Positive and Negative Affe= ct Schedule, Watson, Clark in Tellegen, 1988). PANAS vsebuje dve lestvici. Lestvica pozitivnega afekta je sestavljena iz 10 postavk in meri stopnjo občutkov entuziastičnosti, aktivnosti, budnosti… Lestvica negativnega afekta je ravno tako sestavljena iz 10 postavk. Nanaša se = na množico različnih negativnih čustvenih stanj, vključno s sovraštvom, zaničevanjem, gnusom, občutki krivde, strahom in nervoznostjo. Udeleženci morajo na ocenjevalni lestvici od 1 do 5 označiti, kako pogosto na splošno doživljajo posamezno čustveno na splošno. Avtorji poročajo o koeficientih notranje konsistentnosti a=3D0,90 do 0,96 za lestvico pozitivnega afekta (v našem vzorcu = a =3D 0,67) in a=3D0,84 do 0,87 za lestvico negativnega afekta (v našem vzorcu a =3D 0,81), za zanesljivost v času pa korelacije r_test-retest =3D0,47 do 0,68 za lestvico pozitivnega afekta in r_test-retest = =3D0,39 do 0,71 za lestvico negativnega afekta.

Vprašalnik Velikih pet BFI (Big Five Inventory, John & Srivastava, 199= 9). Vprašalnik vsebuje 44 postavk, ki merijo pet velikih faktorjev osebnosti: ekstravertno= st, prijetnost, vestnost, nevroticizem in odprtost. Postavke se ocenjujejo na petstopenjski lestvici (Likertovega tipa) od 1 (povsem se ne strinjam) do 5 (povsem se strinjam). Vprašalnik ima dobre merske karakteristike, med njimi visoko konvergentno veljavnost tako z drugimi samoocenjevalnimi instrumenti kot z ocenami drugih oseb in prav tako zelo zadovoljivo zaneslj= ivost (John & Srivastava, 1999).

<= /span>

Postopek

Udeleženci so pr= eko spleta anonimno izpolnili vse merske instrumente, ki so bili prirejeni za spletno testiranje. Dobljeni podatki udeležencev so bili šifriran= i in obdelani z ustreznimi statističnimi metodami. Predvsem smo uporabili izračune korelacij in multivariatne analize vse s pomočjo statist= ičnih programskih paketov SPSS 12 (SPSS 12 for Windows) in LISREL 8.54.

Rezultati in diskusija

Raziskovalne izsledke= bom prikazal v nekaj razdelkih. Najprej bodo predstavljeni rezultati strukturnih analiz obeh raziskovanih prostorov, in sicer tako prostora osebnostnih dimenzij, kot prostora subjektivnega emocionalnega blagostanja. V tem delu = so bile opravljene faktorske analize temeljnih postavk vseh merskih instrument= ov, prav tako pa je bila opravljena tudi primerjava dobljenih faktorskih dimenz= ij z lestvicami oziroma podlestvicami uporabljenih merskih instrumentov. Posebej= so prikazani tudi izsledki faktorskih analiz skupnega prostora osebnosti in subjektivnega emocionalnega blagostanja. Nato pa bodo prikazani še rezultati korelacijskih, kanoničnih in regresijskih analiz, ki odražajo odnos med osebnostnimi faktorji na eni strani in faktorji subjektivnega emocionalnega blagostanja na drugi.

Faktorske analize postavk in lestvic= BFI

Najprej sem želel preveriti, ali lestvice BFI, ki je sicer faktorsko validiran vprašalni= k, veljavno merijo pet velikih faktorjev osebnosti tudi pri našem vzorcu udeležencev. Konfirmatorna analiza 44 postavk vprašalnika BFI je pokazala, da je petfaktorska solucija sprejemljiva (RMSEA=3D0,029), zato se= m z dodatno eksploratorno faktorsko analizo izločil pet faktorjev iz celotne matri= ke. Pet faktorjev pojasnjuje 49,52 celotne variance v korelacijski matriki 44 posta= vk, pri čemer po petem faktorju lastne vrednosti opazno upadejo, tako da j= e petfaktorska solucija ustrezna tudi po Cattellovem kriteriju testa drobirja (scree test). Faktorji so bili rotirani po metodi PROMAX, tako da so bile korelacije med njimi ohranjene za nadaljnje faktorske analize višjega reda. Vsebinska analiza ekstrahiranih faktorjev je v vseh petih primerih pokazala, da so bi= li z njimi v pretežni večini visoko nasičene postavke, ki pripada= jo kaki od skupnih dimenzij BFI. Izločene faktorje lahko torej po vrsti interpretiramo kot velikih pet: faktor nevroticizma, odprtosti, vestnosti, ekstravertnosti in prijetnosti. Preglednica 1 prikazuje korelacije med faktorskimi vrednostmi ekstrahiranih petih faktorjev in petimi lestvicami B= FI, ki merijo pet velikih faktorjev osebnosti. Korelacije dobljenih faktorjev z ustreznimi dimenzionalnimi lestvicami BFI jasno kažejo na visoko konvergentno veljavnost uporabljenega merskega instrumenta. Korelacije med ekstrahiranim faktorjem in ustrezno lestvico BFI se gibljejo od 0,963 (med faktorjem odprtosti in lestvico odprtosti) do 0,953 (faktor prijetnosti in lestvica prijetnosti). To pa pomeni, da lestvice BFI merijo isto kot izločeni faktorji: lestvice so torej ohranile vso svojo veljavnost v našem vzorcu in jih zato lahko mirno uporabljamo kot meritorne merilce petih velikih dimenzij osebnosti.

Preglednica 1.

Korelacije med petimi izločenimi faktorji postavk BFI in petimi lestvicami BFI. Konvergentne korelacije so natisnjene s krepkim tiskom.

	ekstravertnost	prijetnost	vestnost	nevroticizem	odprtost
faktor nevrotic= izma	-,533(**)	-,497(**)	-,500(**)	,954(**)	-,285(**)
faktor odprtost= i	,499(**)	,294(**)	,239(**)	-,331(**)	,963(**)
faktor vestnost= i	,386(**)	,306(**)	,958(**)	-,411(**)	,271(**)
faktor ekstravertnosti	,955(**)	,282(**)	,259(**)	-,434(**)	,311(**)
faktor prijetno= sti	,189(**)	,953(**)	,225(**)	-,419(**)	,226(**)

** Korelacija je pomembna na ravni 0.= 01.

Naslednji korak je ugotavljanje nadrednih faktorjev petih velikih. Konfirmatorna faktorska ana= liza petih lestvic BFI je potrdila ustreznost dvofaktorske solucije (Slika 1). V= si kazalci ustreznosti modela, izračunani po programu analize kovariančnih struktur LISREL, so pokazali visoko verjetnost dvofaktors= ke solucije (hi kvadrat=3D0,80; p=3D0,37; RMSEA=3D0,000). Iz Slike 1 je razvid= no, da predpostavljena superfaktorja osebnosti, ki nastopata v modelu kot latentni spremenljivki, visoko nasičata pet velikih faktorjev. Prva latentna spremenljivka je visoko povezana s sprejemljivostjo (prijetnostjo), vestnostjo in emocionalno stabilnostjo, druga pa z ekstravertnostjo in odprtostjo. To pa docela ustre= za Digmanovima (1997) superdimenzijama osebnosti, alfa in beta faktorju. Laten= tni

dimenziji v našem modelu torej lahko = brez nadaljnjega interpretiramo kot alfa in beta superfaktor osebnosti.

Slika 1. Konfirmatorna faktorska analiza dvofaktorske solucije v prostoru petih velikih faktorjev osebnosti (merjenih z vprašalnikom BFI). Dvofaktorski model prostora p= etih velikih lahko z veliko verjetnostjo potrdimo, kot kažejo vrednosti kazalcev ustreznosti modela.

Faktorske analize postavk SEB=

Podobno sem skuš= al preveriti tudi veljavnost postavk lestvic, ki merijo glavne komponente SEB, zadovoljstvo z življenjem (Lestvica SWLS), pozitivni afekt (Lestvica pozitivnega afekta PANAS) in negativni afekt (Lestvica negativnega afekta PANAS). Konfirmatorna faktorska analiza petih postavk Lestvice SWLS je z visoko verjetnostjo potrdila enofaktorsko solucijo (Slika 2). Tako kažejo kazalci ustreznosti oziro= ma ujemanja modela z dejanskim stanjem spremenljivk (hi kvadrat=3D5,13; p=3D0,= 163; RMSEA=3D0,037). Latentno spremenljivko, ki je v modelu označena z ozna= ko blagor, lahko seveda interpretiramo kot faktor zadovoljstva z življenj= em. S kompozitnim skorom lestvice SWLS korelira kar z 0,998, oba imata torej identično psihološko vsebino.

Slika 2. Konfirmatorna faktorska analiza enofaktorske solucije postavk Lestvice zadovoljstva z življenjem SWLS. Z veliko verjetnostjo lahko potrdimo ustreznost model= a, ki kaže nasičenja petih postavk SWLS s predpostavljeno skupno latentno dimenzijo zadovoljstva z življenjem (v modelu je označen= a z oznako blagor).

Podobno sta bili prev= erjeni obe lestvici PANAS, Lestvica pozitivnega afekta in Lestvica negativnega afe= kta. Konfirmatorna analiza postavk Lestvice pozitivnega afekta je potrdila enofaktorsko solucijo (Slika 3) z veliko verjetnostjo (hi kvadrat=3D34,25; p=3D0,103; RMSEA=3D0,027), prav tako pa je tudi konfirmatorna analiza posta= vk Lestvice negativnega afekta (Slika 4) potrdila enofaktorsko solucijo (hi kvadrat=3D8,16; p=3D0,518; RMSEA=3D 0,000). V prvem primeru je jasno potrje= na veljavnost Lestvice pozitivnega afekta (PA), kot jo meri PANAS, saj zna#= 3;a korelacija med faktorjem pozitivne emocionalnosti, dobljenim s faktorsko analizo in skorom Lestvice pozitivnega afekta PANAS kar 0,996. V drugem pri= meru lahko enako rečemo za Lestvico negativnega afekta, ki korelira z vrednostmi faktorja negativne emocionalnosti prav tako 0,996. Mimogrede, korelacija med negativnim in pozitivnim afektom Lestvice PANAS znaša -= 0,376, kar potrjuje relativno

neodvisnost obeh dimenzij emocionalnosti i= n SEB.

Slika 3. Konfirmatorna faktorska analiza enofaktorske solucije postavk Lestvice pozitivnega afekta PANAS. Z veliko verjetnostjo lahko potrdimo ustreznost modela, ki kaže= nasičenja desetih postavk lestvice s skupno latentno dimenzijo pozitivne emocionalnos= ti (pa).

Slika 4. Konfirmatorna faktorska analiza enofaktorske solucije postavk Lestvice negativnega afekta PANAS. Z veliko verjetnostjo lahko potrdimo ustreznost modela, ki kaže nasičenja desetih postavk lestvice s skupno latentno dimenzijo negativ= ne emocionalnosti (na).

V celoti lahko, kar z= adeva mere SEB, zaključimo, da so povsem veljavne in da jih lahko brez rezer= ve uporabljamo v nadaljevanju raziskave. Zato bomo v nadaljevanju raziskave za mere dimenzij SEB uporabljali predvsem lestvice mer SEB (SWLS in PANAS) in = ne njim ustreznih faktorskih vrednosti dobljenih faktorjev SEB.

Latentne dimenzije skupnega prostora osebnosti in SEB

V nadaljnjih analizah= nas zanima predvsem odnos med spremenljivkami osebnosti in SEB. Pri tem so bile opravljene faktorske analize tako na ravni postavk ustreznih lestvic (BFI, = SWLS in PANAS), kot tudi na ravni posameznih lestvic omenjenih instrumentov. V e= nem in drugem primeru kažejo rezultati na latentne dimenzije, ki pojasnjuj= ejo skupno varianco prostora merjenih spremenljivk, torej na dimenzije, pri kat= erih lahko pričakujemo tudi ali celo morda predvsem nasičenja tako na spremenljivkah osebnosti kot na spremenljivkah SEB.

Faktorska analiza pos= tavk osebnosti in SEB je izločila po Cattellovem kriteriju testa drobirja 6 faktorjev v prostoru postavk BFI, SWLS in PANAS (skupaj 69 postavk). Vseh šest faktorjev pojasnjuje okrog 48 (47,991) odstotkov celotne variance= . Preglednica 2 kaže faktorska nasičenja 69 spremenljivk s šestimi izločenimi faktorji, ki so bili rotirani po metodi PROMAX. =

Preglednica 2.

Faktorska nasiče= nja spremenljivk osebnosti in SEB s šestimi latentnimi dimenzijami (faktor= ji).

= &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp;

	Faktorji
1	2	3	4	5	6
Zivcnost*<= /o:p>	,808	-,201	-,290	-,294	-,266	-,289
Prenapetost	,798	-,245	-,263	-,302	-,187	-,355
nervozen N**	,763	-,296	-,370	-,299	-,403	-,288
Zaskrbljenost	,740	-,222	-,169	-,266	-,066	-,369
Razdrazljivost<= o:p>	,693	-,089	-,260	-,191	-,361	-,125
Razburjenost	,686	-,104	-,205	-,204	-,248	-,203
sprošč= ;en N	-,681	,364	,422	,431	,309	,424
napet N	,677	-,218	-,326	-,289	-,376	-,365
Strah	,671	-,218	-,388	-,522	,022	-,305
Bojazen	,658	-,321	-,399	-,603	,020	-,320
depresiven otožen N	,643	-,245	-,374	-,527	-,338	-,491
čustveno stabilen N	-,609	,301	,297	,195	,356	,306
zaskrbljen N	,563	-,114	-,167	-,146	-,052	-,463
Slaba vest=	,542	-,263	-,345	-,428	-,072	-,331
ohrani mir v napetih situacijah N	-,535	,478	,499	,372	,191	,214
izviren poln id= ej O	-,369	,720	,384	,455	,083	,286
ga zanima mnogo= stvari O	-,257	,676	,358	,424	,260	,256
iznajdljiv O	-,292	,665	,479	,493	,074	,341
entuziastič= ;en E	-,170	,664	,303	,364	,089	,373
bistroumen veli= ko razmišlja O	-,165	,662	,316	,269	,045	,230
rad premišljuje O	-,188	,623	,121	,224	-,065	,204
estet ceni umet= nost O	-,074	,576	,186	,039	,288	,021
Vznesenost=	-,219	,569	,458	,519	,166	,392
spozna se na umetnost 0	-,055	,558	,098	,126	,204	,055
ima domišl= jijo O	-,008	,548	-,055	,224	-,084	,156
raje dela rutin= ske stvari O	,205	-,476	-,210	-,245	-,047	-,213
nima umetniških interesov O	,017	-,360	-,042	,037	-,137	-,071
temeljit pri de= lu C	-,272	,323	,759	,275	,123	,181
učinkovit = pri delu C	-,211	,339	,700	,284	,157	,211
vztrajen C=	-,295	,298	,687	,243	,118	,169
zanesljiv delav= ec C	-,157	,207	,677	,206	,132	,158
načrtuje s= voje delo C	-,308	,129	,655	,173	,112	,259
raztresen zmede= n C	,587	-,325	-,601	-,463	-,267	-,350
len C	,160	-,136	-,592	-,206	-,245	-,117
Aktivnost<= /o:p>	-,303	,422	,548	,471	,244	,354
nereden C<= /o:p>	,143	,091	-,547	-,051	-,069	-,057
Odlocnost<= /o:p>	-,420	,511	,527	,494	,005	,477
Zavzetost<= /o:p>	-,033	,311	,419	,241	,065	,360
Pozornost do dr= g.	-,114	,263	,363	,257	,269	,257
nepreviden C	,221	-,004	-,302	,056	-,100	-,112
zadržan za= prt E	,439	-,350	-,295	-,795	-,221	-,352
zgovoren E=	-,137	,276	,266	,733	,149	,183
družaben E=	-,273	,314	,240	,722	,283	,286
plašen zav= rt E	,532	-,294	-,371	-,706	-,114	-,356
Sram=	,472	-,277	-,322	-,655	-,002	-,188
samozavesten E<= o:p>	-,537	,529	,561	,653	-,029	,444
miren E	,111	-,120	-,055	-,623	,093	-,226
poln energije E=	-,437	,498	,498	,585	,248	,483
rad sodeluje A<= o:p>	-,263	,394	,356	,562	,438	,240
Obcutek moci	-,358	,517	,462	,548	,016	,511
osoren A	,400	-,148	-,325	-,146	-,704	-,211
hladen vzvi#= 3;en A	,035	,112	,008	-,037	-,639	-,090
prepirljiv A	,470	-,177	-,273	,021	-,618	-,112
obziren prijaze= n A	-,191	,222	,303	,154	,602	,161
Sovraznost=	,453	-,078	-,201	-,246	-,561	-,246
hitro odpusti A=	-,238	,242	,085	,197	,560	,121
išče napake drugih A	,368	-,226	-,188	-,096	-,541	-,273
zaupljiv A=	-,239	,214	,175	,235	,539	,178
nesebičen pomaga A	-,133	,321	,361	,234	,535	,069
muhast slabe vo= lje N	,431	-,003	-,282	-,237	-,490	-,227
blizu idealnemu= ***	-,438	,195	,308	,242	,159	,815
zadovoljstvo z živ	-,491	,294	,379	,365	,243	,768
izvrstne razmer= e	-,359	,099	,187	,146	,117	,718
še enkrat živel	-,343	,254	,198	,291	,156	,691
doseženo v= se	-,324	,111	,268	,237	,175	,656
Navdusenost	-,144	,447	,197	,394	,045	,655
Prij. vznemirje= nost	-,060	,374	,086	,344	,044	,579
Ponos	-,237	,456	,385	,508	-,005	,518
Budnost	,011	,285	,323	,304	,033	,329

* 44 postavk Vprašalnika BFI je označenih s kratko vsebinsko oznako, ki ji sle= di še z veliko črko označena dimenzija osebnosti (E=3Dekstraver= tnost, A=3Dprijetnost oziroma sprejemljivost, C=3Dvestnost, N=3Dnevroticizem, O=3D= odprtost)

** 20 postavk Lestvice pozitivnega afekta in Lestvice negativnega afekta PANAS je označenih z ustrezno oznako pozitivne oziroma negativne emocije

*** 5 postavk SWL= S je označenih s skrajšanimi vsebinskimi oznakami: blizu idealnemu, zadovoljstvo z živ, izvrstne razmere, še enkrat živel, doseženo vse

Vsi izločeni fak= torji so psihološko lahko razumljivi. Prvi faktor nasiča predvsem postavke nevroticizma BFI in negativnega afekta PANAS, torej gre nedvomno za skupni faktor nevroticizma in negativne emocionalnosti. Drugi faktor je predvsem dimenzija odprtosti, v prvi vrsti namreč nasiča postavke odprtosti BFI, kar nekaj substancialnih korelacij s tem faktorjem pa najdemo tudi pri postavkah pozitivnega afekta PANAS. Tretji faktor je faktor vestnosti, nasiča predvsem postavke vestnosti BFI. Četrti faktor je faktor ekstravertnosti, ki nasiča zlasti postavke ekstravertnosti BFI, vendar najdemu tudi pri tem faktorju znatna nasičenja pri postavkah pozitivne= ga afekta PANAS. Peti faktor je faktor prijetnosti, z njim najbolj korelirajo postavke prijetnosti oziroma sprejemljivosti BFI. Šesti faktor je fakt= or zadovoljstva z življenjem, saj z njim korelirajo predvsem postavke SWL= S.

V dobljenih latentnih dimenzijah se lepo odražajo povezave med osebnostjo in SWLS. Na eni st= rani se močno povezujeta nevroticizem in negativni afekt (1. faktor), ki pa= z vsemi drugimi faktorji negativno korelirata. Na drugi strani imamo povezavo= med pozitivnim afektom in dimenzijami osebnosti, predvsem odprtostjo (drugi fak= tor), ekstravertnostjo (četrti faktor) in vestnostjo (tretji faktor), nekoli= ko manj tudi s prijetnostjo (peti faktor). Prav tako se pojavljajo jasne povez= ave zadovoljstva z življenjem (šesti faktor), pozitivne s pozitivnim afektom in dimenzijami ekstravertnosti ter odprtosti (nekoliko tudi vestnos= ti in prijetnosti), negativne pa z negativnim afektom in dimenzijo nevroticizm= a.

Izsledki torej potrju= jejo v mnogih raziskavah ugotovljeno povezanost SEB z osebnostnimi dimenzijami: negativni afekt in nizka stopnja zadovoljstva z življenjem sta moč= ;no povezana z nevroticizmom, medtem ko sta pozitivni afekt in višja stopn= ja zadovoljstva z življenjem povezana z drugimi štirimi velikimi fak= torji osebnosti, predvsem z ekstravertnostjo (npr. Costa & McCrae, 1980; Cost= a, McCrae & Zonderman, 1987; Diener, 1996; Diener, 1998; Diener & Luca= s, 1999a,b; Emmons & Diener, 1985a,b; Lucas & Diener, 2000; Schimack, Oishi, Diener & Suh, 2000; Watson & Clark, 1992).

Po dosedanjih ugotovi= tvah pa lahko tudi zelo določno predvidevamo visoko stopnjo povezanosti SEB s superfaktorjema osebnosti, Digmanovim alfa in beta faktorjem. Prvi povezuje emocionalno stabilnost (nizek nevroticizem), prijetnost in vestnost, drugi = pa ekstravertnost in odprtost, torej lahko domnevamo, da se bodo jasno pokazale povezave obeh z dimenzijami SEB. Alfa faktor naj bi se močno povezoval= z nizkim negativnim afektom in zadovoljstvom z življenjem, pomembno pa t= udi s pozitivnim afektom. Beta faktor pa naj bi se povezoval predvsem s pozitiv= nim afektom in zadovoljstvom z življenjem, pomembno pa tudi z nizkim negativnim afektom.

To zelo močno po= trjuje tudi faktorska analiza prostora osebnosti in SEB na ravni lestvic BFI, SWLS= in PANAS, torej petih lestvic BFI (ekstravertnost, prijetnost, vestnost, nevroticizem, odprtost), dveh lestvic PANAS (pozitivni in negativni afekt) = in enotne lestvice SWLS. Po Cattellovem testu drobirja je smiselno izloči= ti dve latentni dimenziji, ki skupaj pojasnjujeta 60,21 odstotkov variance osm= ih zajetih spremenljivk. Preglednica 3 kaže strukturno faktorsko matriko = po metodi PROMAX rotiranih faktorjev. Prvi faktor je predvsem skupna dimenzija nevroticizma in negativnega afekta na eni strani in vseh ostalih spremenlji= vk na drugi, drugi faktor pa je predvsem dimenzija ekstravertnosti, odprtosti = in pozitivnega afekta, negativno pa korelira z negativnim afektom in nevroticizmom. Če se vprašamo, koliko se oba ekstrahirana faktorja povezujeta z alfa in beta faktorjem osebnosti, ki smo ga dobili v predhodnih analizah, je ujemanje velikansko. Korelacija prvega ekstrahiranega faktorja= z alfa faktorjem je 0= ,936 in korelacija drugega ekstrahiranega faktorja s faktorjem beta je 0,917! Jasno= je, da sta faktorja, ki jih prikazuje preglednica 3, v bistvu identična z = alfa in beta faktorjem.

Preglednica 3. <= /o:p>

Faktorska nasiče= nja osmih dimenzij osebnosti in SEB z dvema ekstrahiranima faktorjema.

= &nb= sp; = &nb= sp;

	Faktor
1	2
nevroticizem	-,898	-,431
negativni afekt=	-,828	-,394
prijetnost=	,665	,316
zadovoljstvo z življenjem	,665	,421
vestnost	,597	,390
odprtost	,302	,838
pozitivni afekt=	,531	,826
ekstravertnost<= o:p>	,644	,742

Korelacije med SEB in superfaktorjema osebnosti

Tudi običajne ko= relacije med merami SEB in obema superfaktorjema osebnosti so prepričljivo potr= dile pričakovanja. Preglednica 4 prikazuje te korelacije, iz katerih je razvidno, da alfa faktor osebnosti najbolj korelira z negativnim afektom (seveda negativno), medtem ko beta faktorj osebnosti najbolj korelira s pozitivnim afektom. Pri tem alfa faktor tudi jasno pozitivno korelira s pozitivnim afektom in beta faktorj negativno z negativnim afektom.

Preglednica 4.

Korelacije med merami= SEB in superfaktorjema osebnosti.

= &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp;

	alfa faktor osebnosti	beta faktor osebnosti
zadovoljstvo z življenjem	,485(**)	,334(**)
pozitivni afekt=	,487(**)	,571(**)
negativni afekt=	-,654(**)	-,427(**)

** Korelacija je pomembna na ravni 0.= 01.

Zdaj si lahko upravi&= #269;eno postavimo vprašanje, v kolikšni meri oba superfaktorja osebnosti pojasnjujeta in napovedujeta SEB v primerjavi z osnovnimi dimenzijami osebnosti, zlasti seveda s petimi velikimi faktorji osebnosti. Je morda tak= o, da lahko pojasnjevalno in napovedno moč petih velikih faktorjev smisel= no nadomestimo z upoštevanjem samo dveh osebnostnih superfaktorjev, kadar= gre za vpliv osebnosti na SEB? To sem skušal natančneje ugotoviti s pomočjo regresijskih in kanoničnih analiz. Z njimi bo mogoče odgovoriti na vprašanje, ali lahko opravimo uspešne predikcije osebnosti v odnosu do SEB že s pomočjo dveh superfaktorjev osebno= sti, ali pa kaj bistvenega pridobimo, če prediciramo na podlagi vseh petih velikih faktorjev osebnosti. Z drugimi besedami se lahko vprašamo, ali= ima pet velikih bistveno inkrementalno vrednost pri napovedovanju SEB v primerj= avi z dvema superfaktorjema osebnosti.

Regresijske in kanonične analiz= e: osebnost kot prediktor SEB

Zato smo naredili hierarhične linearne regresijske analize vseh treh odvisnih spremenlji= vk SEB (zadovoljstvo z življenjem, pozitivni afekt, negativni afekt), kjer smo na prvi stopnji uporabili kot prediktorje ozioroma neodvisne spremenlji= vke oba superfaktorja osebnosti, alfa in beta faktor, na drugi stopnji pa poleg njiju še pet velikih faktorjev osebnosti. Preglednica 5 prikazuje vrednosti multiplih korelacij (R) in njihovih kvadratov (R²) spremenljivk SEB z njihovimi osebnostnimi prediktorji na vsaki stopnji analize. Iz preglednice vidimo, da so osebnost= ne dimenzije zelo močan prediktor SEB, saj se multiple korelacije gibljej= o v razponu od 0,500 do 0,758, njim ustrezne vrednosti R² pa torej od 0,250 do 0,574, kar pomeni v prvem primeru 25 odstotkov in v drugem primeru kar prek 57 odstotkov skupne varia= nce med prediktorji in odvisnimi spremenljivkami. To pomeni, da lahko s pomočjo osebnostnih dimenzij pojasnimo tja do 57 in več odstot= kov variance v SEB. Kot tudi vidimo, je osebnost najmočnejši prediktor negativnega afekta, nato pozitivnega afekta in nato zadovoljstva z življenjem. Pomembna ugotovitev pa je, da že oba osebnostna superfaktorja, alfa in beta, pojasnita skoraj toliko variance dimenzij SEB = kot jih pojasni pet velikih faktorjev osebnosti. Če predikciji s pomoč= ;jo alfa in beta faktorja (prva stopnja analize) pridružimo pet velikih faktorjev na drugi stopnji regresijske analize, je prirastek k odstotku pojasnjene variance pri zadovoljstvu z življenjem in pozitivnem afektu= le okrog 3 odstotke, nekaj večji pa je pri negativnem afektu in sicer okroglih 13 odstotkov. Spremembe v odstotku pojasnjene variance so statistično signifikantne, vendar majhne. Alfa in beta faktor torej dejansko zelo dobro povzemata skupne imenovalce petih velikih faktorjev.

Preglednica 5. <= /o:p>

Sumarni rezultati hierarhičnih regresijskih analiz odvisnih spremenljivk SEB v odnosu do alfa in beta faktorja faktorjev osebnosti (1. stopnja) in petih velikih faktorjev osebnosti kot prediktorjev (2. stopnja).

Odvisne spremenljivke	1. stopnja	2. stopnja
R	R²	R	Sprememba R²⁼
Zadovoljstvo z življenjem	0,500	0,250	0,529	0,029 (3%)
Pozitivni afekt	0,624	0,389	0,648	0,032 (3%)
Negativni afekt	0,669	0,447	0,758	0,127 (13%)

A tu je še eno p= omembno vprašanje. Že omenjeni izsledki drugih raziskovalcev, pa tudi naše analize v tej raziskavi nakazujejo, da vsi veliki faktorji osebno= sti niso enako močni napovedovalci SEB. Nevroticizem bistveno bolj od osta= lih napoveduje negativni afekt, ekstravertnost in odprtost bolj kot ostali napovedujeta pozitivni afekt in nevroticizem ter ekstravertnost bistveno bo= lj kot ostali napovedujeta zadovoljstvo z življenjem. Lahko torej z dvema= ali celo enim samim faktorjem osebnosti napovedujemo levji delež SEB? Res = je, da osebnostna superfaktorja, alfa in beta faktor ne napovedujeta nič d= osti slabše kot vseh pet velikih faktorjev, a morda tudi ne veliko bolje ko= t le eden ali dva izmed njih. Preglednica 6 kaže sumarne rezultate linearnih regresijskih analiz petih velikih faktorjev (metoda po korakih). Iz nje vid= imo, da se v vseh končnih modelih regresije število petih faktorjev zreducira na dve do tri pomembne prediktorske dimenzije. Te so nevroticizem= in ekstravertnost za zadovoljstvo z življenjem in za negativni afekt in pa ekstravertnost, odprtost in vestnost za pozitivni afekt. A že sama korelacija posameznih faktorjev osebnosti z dimenzijami SEB je lahko enako velika ali celo nekoliko večja kot multipla korelacija dveh superfakto= rjev s temi dimenzijami. Tako je npr. multipla korelacija alfa in beta faktorja z zadovoljstvom z življenjem 0,500 (glej Preglednico 5), medtem ko nevroticizem sam korelira z zadovoljstvom z življenjem 0,502 (glej Preglednico 6). Nevroticizem sam korelira z negativnim afektom bolj kot alf= a in beta faktor skupaj (0,739 proti 0,669). Le pri pozitivnem afektu je multipla korelacija alfa in beta faktorja nekoliko višja kot multipla korelacij= a z ekstravertnostjo in odprtostjo (0,624 proti 0,615). Pričujoča raziskava torej jasno kaže, da sta nevroticizem in ekstravertnost močnejša prediktorja SEB kot v= si drugi faktorji osebnosti, vključno z obema superfaktorjema. Kot jasno kažejo vrednosti beta koeficientov, je nevroticem vodilni napovedovalec negativnega afekta in zadovoljstva z življenjem, ekstravertnost pa vod= ilni napovedovalec pozitivnega afekta. Vendar je res, da se oba superfaktorja po svoji napovedni moči ne razlikujeta veliko, vsekakor pa kot napovedova= lca SEB prekašata ostale velike faktorje osebnosti, ki pa tudi v pomembni = meri napovedujejo dimenzije SEB.

Preglednica 6. <= /o:p>

Sumarni rezultati regresijskih analiz odvisnih spremenljivk SEB v odnosu do petih velikih faktorjev osebnosti kot prediktorjev (modeli metode po korakih).=

Odvisne

spremenljivke

Model

R²

Prediktorji v modelu

(vrednost beta koeficientov)

Zadovoljstvo z življenjem=

0,502

0,524

0,252

0,274

Nevroticizem (-0,502)

Nevroticizem (-0,408), ekstravertnost (0,177)

Pozitivni afekt

0,566

0,615

0,643

0,320

0,380

0,414

Ekstravertnost (0,566)

Ekstravertnost (0,448), odprtost (0,271)

Ekstravertnost (0,387), odprtost (0,256), vestno= st (0,196)

Negativni afekt

0,739

0,757

0,546

0,573

Nevroticizem (0,739)

Nevroticizem (0,636), ekstravertnost (0,195)

Z regresijskimi anali= zami ne moremo napovedovati učinka neodvisnih spremenljivk na več kot eno odvisno spremenljivko hkrati. To lahko do neke mere dosežemo s pomočjo kanonične faktorske analize, ki nam izračuna optimal= ne linearne kombinacije latentnih spremenljivk (kanoničnih spremenljivk a= li variat ali tudi korenov) v prostoru niza napovednih spremenljivk z latentnimi spremenljivkami (variatami) v nizu odvisnih spremenljivk. V našem prim= eru smo opravili kanonično faktorsko analizo spremenljivk osebnosti (predi= ktorske ali neodvisne spremenljivke ali kovariate) in spremenljivk SEB (kriterijske= ali odvisne spremenljivke). Naredili smo dve kanonični analizi, enkrat s superfaktorjema osebnosti in drugič s petimi velikimi faktorji osebnos= ti kot prediktorskima nizoma spremenljivk, v obeh primerih pa so bile spremenljivke SEB odvisne spremenljivke.

Prva kanonična f= aktorska analiza je izločila dve variati pri vsakem nizu spremenljivk. Multivariatni testi pomembnosti kanonične korelacije med nizoma so vis= oko pomembni, zato lahko zaključimo, da sta niz odvisnih in neodvisnih spr= emenljivk signifikantno povezana s kanoničnimi&= nbsp; korelacijami in je nadaljnja analiza teh korelacij smiselna. Kanonična korelacija prvih korenov (variat) enega in drugega niza je veliko večja (0,768), njen kvadrat (0,589) pa pomeni, da je skoraj 59 odstotkov variance enega niza pojasnjene z varianco drugega niza vzdolž dimenzije, ki jo tvorita prvi variati. Z drugimi besedami, prvi in drugi niz imata skoraj 59 odstotkov skupne variance pri tej dimenziji. Toliko skupne variance je med alfa in beta faktorjem na eni strani in dimenzijami SEB na drugi strani, kar zadeva pr= vo kanonično dimenzijo. Kanonična korelacija druge variate je 0,284,= kar pomeni okrog 8 odstotkov skupne variance obeh nizov pri drugi skupni dimenz= iji. V celotni varianci, ki jo pojasnjujeta obe korenski dimenziji, odpade na varianco, ki jo pojasnjujeta prvi variati 94,26 odstotka in na varianco, ki= jo pojasnjujeta drugi variati, 5,74 odstotka. Pri psihološki interpretaci= ji povezav med latentnimi spremenljivkami znotraj nizov moramo torej upoš= tevati predvsem prvo korensko dimenzijo (prvo variato v vsakem nizu).

Preglednica 7 prikazu= je nasičenja oziroma korelacije med spremenljivkami obeh nizov ter ustrez= nimi kanoničnimi variatami. Najprej si poglejmo nasičenja pri prvi kanonični faktorski analizi (zgornji del preglednice). Prva kanoni= 9;na dimenzija, reprezentirana s prvo variato v vsakem nizu, povezuje oba osebno= stna superfaktorja, pozitivni afekt in zadovoljstvo z življenjem na enem po= lu in negativni afekt na drugem polu. Tako nam tudi kanonična analiza potrjuje robustno povezanost osebnosti s SEB. Druga kanonična dimenzij= a, ki povezuje drugi variati obeh nizov je, kot smo rekli, bistveno šibkejša, zanimiva pa je zato, ker kaže, kje se v povezavah = med osebnostjo in SEB pojavljajo določene razlike še potem, ko odmisl= imo temeljne, robustne povezave. Medtem ko se alfa faktor močneje povezuje= s kognitivnim vidikom SEB, zadovoljstvom z življenjem, se beta faktor močneje povezuje z emocionalnimi vidiki, predvsem s pozitivnim afektom= .

Prva kanonična v= ariata pojasni v celoti 58,64 odstotkov variance v nizu odvisnih spremenljivk, tor= ej vseh dimenzij SEB, a od tega jih lahko pojasnimo z obema osebnostnima prediktorjema skoraj 59 odstotkov (kvadratna vrednost prve kanonične korelacije), torej znaša mera redundantnosti prvega kriterijskega fakt= orja 34,55. Toliko variance v nizu odvisnih spremenljivk lahko pojasnimo z delovanjem dveh superfaktorjev osebnosti. Še dodatnih 1,65 odstotka la= hko pojasnimo pri drugi kriterijski variati. Celotna redundantnost prvega niza = na račun prediktorjev je torej 36,20 odstotkov. Še večja je redundantnost v obratni smeri, saj pojasnijo mere SEB kar 44,71 odstotkov variance v prediktorskem nizu spremenljivk, torej pri obeh superfaktorjih osebnosti.

Nekoliko bolj razčlenjeno situacijo dobimo, če vzamemo kot prediktorje pet veli= kih faktorjev osebnosti (drugi del Preglednice 7). Multivariatni testi pomembno= sti kanonične korelacije med nizoma spremenljivk so ponovno zelo signifikantni, tako da je nadaljnja analiza smiselna. Med tremi izloče= nimi korenskimi dimenzijami pojasnjuje prva, ki povezuje prvi variati obeh nizov, kar 89,89 odstotkov celotne variance teh dimenzij, druga 9,94 odstotke in tretja povsem zanemarljivih 0,17 odstotka. Kanonična korelacija prvih korenov (variat) enega in drugega niza je 0, 817, njen kvadrat pa 0,668, kar pomeni, da je skoraj 67 odstotkov variance enega niza pojasnjene z varianco drugega niza vzdolž dimenzije, ki jo tvorita prvi variati. Prvi in dru= gi niz imata torej skoraj 67 odstotkov skupne variance pri tej dimenziji. Toli= ko skupne variance je med petimi velikimi faktorji osebosti na eni strani in dimenzijami SEB na drugi stra= ni, kar zadeva prvo kanonično dimenzijo. Kanonična korelacija druge variate je 0,427, kar pomeni okrog 18 odstotkov skupne variance obeh nizov = pri drugi skupni dimenziji.

Poglejmo si zdaj nasičenja spremenljivk pri drugi kanonični faktorski analizi (spo= dnji del Preglednice 7). Prva kanonična dimenzija (prva variata v vsakem ni= zu) povezuje nevroticizem z negativnim afektom na enem polu in vse druge osebno= stne dimenzije, zlasti ekstravertnost s pozitivnim afektom in zadovoljstvom z življenjem na drugem polu. Druga kanonična dimenzija, ki povezuje drugi variati obeh nizov, združuje zlasti pozitivni afekt in odprtost. Tudi ti rezultati nam jasno potrjujejo krepko povezanost osebnostnih dimenz= ij s SEB, pri čemer pa – sodeč po nasičenjih dominantnih pr= vih variat - v tej navezavi izstopajo deleži nevroticizma in ekstravertnos= ti.

Prva kanonična v= ariata pojasni pri drugi kanonični faktorski analizi v celoti 57,70 odstotkov variance v nizu odvisnih spremenljivk, torej vseh dimenzij SEB, od tega pa lahko pojasnimo s petimi faktorji osebnosti skoraj 67 odstotkov (kvadratna vrednost prve kanonične korelacije) in tedaj znaša mera redundantnosti prvega kriterijskega faktorja 38,54. Toliko variance v nizu odvisnih spremenljivk lahko pojasnimo petih velikih faktorjev osebnosti. Do= datnih 3,85 odstotka lahko pojasnimo= pri drugi kriterijski variati. Celotna redundantnost prvega niza na račun prediktorjev je torej 42,47 odstotkov. V obratni smeri je redundantnost prediktorskih spremenljivk manjša (saj je teh spremenljivk več ko= t je kriterijskih) in sicer pojasnijo mere SEB 32,85 odstotkov variance v prediktorskem nizu spremenljivk, torej pri petih velikih faktorjih osebnost= i.

Toda samo z dvema osebnostnima dimenzijama, nevroticizmom in ekstravertnostjo lahko pojasnimo= 39,70 odstotkov variance v nizu odvisnih spremenljivk, kar je skoraj enako, kot če bi uporabili vseh pet velikih faktorjev, ko bi bila redundantnost odvisnih spremenljivk 42,47 odstotkov. Ponovno se torej pokaže, da sta nevroticizem in ekstravertnost dominantna osebnostna prediktorja SEB.

Preglednica 7.

Nasičenja (korel= acije) spremenljivk s kanoničnimi variatami pri dveh kanoničnih faktorsk= ih analizah* <= /p>

Kanonične variate

Spremenljivke

1

2

3

Prva analiza

Prvi niz (odvisne spremenljivke)

SWLS

-,64512

       -,= 24852

PA

-,77997

       ,6= 1495

NA

&= nbsp; ,85710

      ,41918

Drugi niz (neodvisne spremenljivke)

Alfa

-,92461

       -,= 38092

Beta

-,76584

        ,64303

Druga analiza

Prvi niz (odvisne spremenljivke)

SWLS

-,64258

        -,08633 <= /span>

       &nbs= p; ,76134

PA

-,70148

        ,71026

        ,05887

NA

,90886

      ,34940

      ,22780

Drugi niz (neodvisne spremenljivke)

Ekstravertnost

-,78727

        ,37974

       &nbs= p; -,14900

Prijetnost

-,51430

      -,07970<= span style=3D'mso-spacerun:yes'>

       &nbs= p; ,70381

Vestnost

-,53441

      ,24791

        ,50892

Nevroticizem

,92647

    ,34398

&= nbsp;    -,05149<= o:p>

Odprtost

-,47147

    ,64652

     -,05840

* V obeh faktorskih a= nalizah so bile spremenljivke SEB v nizu odvisnih spremenljivk, v prvi (gornji del tabele) sta bila v prediktorskem nizu osebnostna superfaktorja alfa in beta= , v drugi (spodnji del tabele) pa pet velikih faktorjev osebnosti.

<= o:p>

Zaključki

Izsledki naše ra= ziskave so najprej pokazali, da so se vsi uporabljeni merski instrumenti izkazali kot veljavni: strukturne analize dimenzij osebnosti, merjenih z vprašalnik= om BFI in dimenzij SEB, merjenih z vprašalnikoma SWLS in PANAS, so jasno potrdile predvideno faktorsko strukturo uporabljenih lestvic. Merjeni osebnostni prostor reprezentativno pokrivajo temeljne dimenzije osebnosti, = ki jih lahko docela identificiramo s petimi velikimi faktorji osebnosti, ekstravertnostjo, prijetnostjo oziroma sprejemljivostjo, vestnostjo, nevroticizmom in odprtostjo. Ker velikih pet faktorjev še substancialno korelira med seboj, lahko smiselno strukturiramo tudi prostor osebnostnih faktorjev višjega reda, kjer smo spet zelo jasno identificirali dva superfaktorja osebnosti, ki povsem spominjata na psihološko vsebino Digmanovih faktorjev alfa in beta. Prav tako so se zelo jasno profilirale t= udi dimenzije SEB, ki jih lahko interpretiramo kot zadovoljstvo z življenj= em, pozitivni afekt in negativni afekt.

Vse nadaljnje analize= so nato pokazale veliko soodvisnost dimenzij osebnosti in SEB. Osebnostne dimenzije pojasnjujejo zelo velik del variance dimenzij SEB in jih lahko imamo za prominentne prediktorje našega psihičnega blagostanja. Skoraj ena= ko močno kot peterica velikih faktorjev sta z SEB povezana dva superfakto= rja osebnosti, alfa in beta faktor, česar dosedanje raziskave vsekakor = 53;e niso tako določno pokazale. Na ravni posameznih petih faktorjev osebno= sti se naši izsledki ujemajo z izsledki drugih raziskovalcev. Z merami SEB= se najmočneje povezujeta nevroticizem, ki je zlasti močno povezan z negativnim afekt= om in negativno korelira z zadovoljstvom z delom in s pozitivnim afektom in pa ekstravertnost, ki je močno povezana s pozitivnim afektom in zadovoljs= tvom z življenjem. Nevroticizem in ekstravertnost sta skoraj enako dobra prediktorja SEB kot vseh pet velikih faktorjev in vsaj enako dobra kot oba superfaktorja osebnosti.

Izsledki naše ra= ziskave govore v prid teorijam SEB, ki poudarjajo vlogo in vpliv osebnosti pri oblikovanju psihičnega blagostanja (Costa & McCrae, 1980; Costa, McCrae & Zonderman, 1987; Diener, 1996; Diener, 1998; Diener & Luca= s, 1999a,b; Emmons & Diener, 1985a,b; Lucas & Diener, 2000; Schimack, Oishi, Diener & Suh, 2000; Watson & Clark, 1992). Pri tem velja opozoriti, da so osebnostni dejavniki pomembna, vendar še zdaleč = ne edina kategorija pojavov, ki so pomembni pri oblikovanju SEB. Tako moramo osebnostne modele SEB vključiti v generalno teorijo, kot je npr. teori= ja dinamičnega ravnovesja. Prav tako je treba opozoriti na obratni vpliv = SEB na osebnosti. Dimenzije SEB imajo pomembno vlogo pri oblikovanju osebnostnih dimenzij. Negativni afekt je neobhodna sestavina nevroticizma, kot sta pozi= tivni afekt in zadovoljstvo z življenjem sestavni del ekstravertnosti in do = neke mere tudi drugih temeljnih dimenzij osebnosti. Zato se zdi še posebej zanimivo ključno dognanje naše študije, da sta oba osebnostna faktorja višjega reda, alfa in beta faktor bistveno povezana z dimenzi= jami SEB in psihičnega blagostanja. Temeljne dimenzije osebnosti in emocionalnosti imajo močan skupni imenovalec.

Literatura

Avsec, A. in Musek, J. Osebnost, samopodoba in psihično blagostanje. V: Musek, J. Psiholo&#= 353;ke in kognitivne študije osebnosti. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Str 173-195.

Bollen, K= . A. (1989). Structural equations with l= atent variables. New York: John Wiley.

Costa, P.= T. & McCrae, R. R. (1980). Influence of extraversion and neuroticism on subjective well-being: Happy and unhappy people. Journal of Personality and Social Psychology, 38, 668-678.=

Costa, P.= T. Jr., & McCrae, R. R. (1992a). Revise= d NEO Personality Inventory (NEO-PI-R) and NEO Five-Factor Inventory (NEO-FFI) professional manual. Odess= a, Fla.: Psychological Assessm= ent Resources.

Costa, P.= T., & McCrae, R. R. (1992b). Four ways five factors are basic. Personality and Individual Differences= , 13, 653-665.

Costa, P.= T., & McCrae, R. R. (1992c). Reply to Eysenck. Personality and Individual Differences, 13, 861-865.=

Costa, P., McCrae, R. R., & Zonderman, A. (1987). Environmental and dispositional influences on well-being: Longitudinal follow -up of an American national sample. British Journal of Psycholo= gy, 78, 299-306. =

Diener, E. (1984). Subjective well-being. Psyc= hological Bulletin, 95, 542-575.

Diener, E. (1994). Assessing subjective well-being: Progress and opportunities. Social Indicators Research, 31, 103-157.

Diener, E. (1995a). A value based index for measuring national quality of life. Social Indicators Research, 36, 107-127.

Diener, E. (1995b). Subjective well-being in cross-cultural perspective. In H. Grad, A. Blanco, & J. Georgas (Eds.), Pr= oceedings of the 12th International Congress of Cross-Cultural Psychology. Swets & Zeitlinger.

Diener, E. (1996). Traits can be powerful, but are not enough--Lessons from subjective well-being. Journal of Research in Personality, 30, 389-399. <= o:p>

Diener, E. (1998). Subjective well-being and personality. In D. Barone, M. Hersen, &am= p; V. Van Hasselt (Eds.), Advanced personality, (pp. 311-334). New York: Plenum Press.

Diener, E. (2000a). Subjective well-being: The science of happiness and a proposal for= a national index. American Psychologi= st, 34-43.

Diener, E. (2001). Subjective well-being. In N. J. Smelser & P. B. Bal= tes, Eds., International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences.&n= bsp; Oxford: Elsevier.

Diener, E., & Biswas-Diener, R. (2000b). New directions in subj= ective well-being research: The cutting edge. Indian Journal of Clinical Psychology, 27, 21-33.

Diener, E= ., & Diener, M. (1995). Cross-cultural correlates of life satisfaction and self-esteem. Journal of Personality= and Social Psychology, 68, 653-663

Diener, E= ., & Lucas, R. E. (1999a). Temperament, personality, and subjective well-being. = In Kahneman, D., Diener, E. & Schwarz, N. (Eds.) Well-being: The foundations of hedonic psychology (pp. 213-229)= . New York: Russel= l Sage Foundation.

Diener, E., & Lucas, R. E. (1999b). Personality, and subje= ctive well-being. In D. Kahneman, E. Diener, &= amp; N. Schwarz (Eds.). Well-being: The foundations of hedonic psychology ( pp. 213-229). New York: Russell Sage Foundation.

Diener, E., Emmons, R. A., Larsen, R. J., & Griffin, S. (1985). The Satis= faction With Life Scale. Journal of P= ersonality Assessment, 49, 71-75.=

Diener, E= ., Sandvik, E., Pavot, W., & Fujita, F. (1992). Extraversion and subjective well-being in a U.S.= national probability sample. Journa= l of Research in Personality, 26, 205-215.

Digman, J. M. (1997). Higher-order factors of the Big Five. Journal of Personality and Social Psychology, 73, 1246-1256.

Emmons, R= . A. & Diener, E. (1985a). Factors predicting satisfaction judgments: A comparative examination. Social Indicators Research, 16, 157-167.

Emmons, R= . A., & Diener, E. (1985b). Personality correlates of subjective well-being. = Personality and Social Psychology Bull= etin, 11, 89-97

Eysenck, = H. J. (1952). The scientific study of personality. London: Routledge & Kegan Paul.

Eysenck, = H. J. (1967). The biological basis of personality. Springfield, IL<= /st1:place>: Charles C. Thomas.

Eysenck, = H. J. (1970). The structure of human personality (3rd ed.). <= st1:City w:st=3D"on">London: Methuen.

Eysenck, = H. J. (1991). Dimensions of personality: 16, 5, or 3?--Criteria for a taxonomic paradigm. Personality and Individual Differences, 12, 773-790.

Herringer= , L. G. (1998). Facets of extraversion related to life satisfaction. Personality= and Individual Differences, 24, 731-733.

Jang, K. L., Livesley, W. J., McCrae, R. R., Angleitner, A., & Riem= ann, R. (1998b). Heritability of facet-level traits in a cross-cultural tw= in sample: Support for a hierarc= hical model of personality. Journal of Personality and Social Psychology, 74,<= /i> 1556-1565.

Jang, K. = L., McCrae, R. R., Angleitner, A., Riemann, R., & Livesley, W. J. (1998a). = Heritability of facet-level traits in a cross-cultural twin sample: Support for a hierarchical model of personality. Journal of Personality and Social Psychology, 74, 1556-1565.

John, O. P., & Srivastava, S. (1999). The Big Five trait taxonomy: History, measurement, and theoretical perspectives. In L. A. Perv= in & O. P. John (Eds.), Handbook of personality: Theory and research (2nd ed., pp. 102-138). New York: Guilford.
Lucas, R.= E. & Diener, E. (2000). Personality and subjective well-being across the l= ife span. In D. Molfese & V. Molfese (Eds.) Temperament and personality development across the life span, Mahway, NJ: Lawrence Erlbaum Associates.

Lucas, R.= E., Diener, E., Shao, L., & Suh, E. (1998). Extraversion and pleasant affect: Analyses from 40 nations. Man= uscript submitted for publication.

Magnus, K= ., Diener, E., Fujita, F., & Pavot, W. (1993). Extraversion and neuroticis= m as predictors of objective life events: A longitudinal analysis. Journal of Personality and Social Psychology, 65, 1046-1053.

McCrae, R. R. & Costa, P. T. (1991). Adding liebe und arbe= it: The full five-factor model and well-being. Personality and Social Psycho= logy Bulletin, 17, 227-232.

Musek, J., Avsec, A. (2002). Pozitivna psihologija: Subjektivni (emocionalni) blagor in zadovoljstvo z življenjem. Anthropos, 2002, 1-3, str. 41-68.

Oishi, S., & Diener, E. (2001). Goals, culture, and subjective well-being. Personality and Social Psychology Bull= etin, 27, 1674-1682.

Pavot, W., & Diener, (1993). Review of the Satisfaction with Life Scale. Personality Assessment, 5, 164-172= .

Pavot, W., Diener, E., & Fujita, F. (1990). Extraversion and happiness. Personality and Individual Differences, 11, 1299-1306.

Schimmack, U., Oishi, S., &a= mp; Diener, E. (2002a). Cultural influences on the relation between pleasant emotions and unpleasant emotions: Asian dialectic philosophies or individualism-collectivism? Cogniti= on and Emotion, 16, 705-719.

Schimmack, U., Diener, E., &= amp; Oishi, S. (2002b). ). Life-satisfaction is a momentary judgment and a stable personality characteristic: The use of chronically accessible and stable sources. Journal of Personality, 70= , 345-385.

Schimmack, U., Oishi, S., Diener, E., & Suh, E. (2000). Facets of affective experiences: A framework for investigations of trait affect. Personality and Social Psychology Bulletin, 26, 65= 5-688.

Snyder, C. R., & Lopez, S. J. (Eds.). (2002). Handbook of positive psychology. New = York: Oxford University Press.

Watson, D., & Clark, L. A. (1992). On traits and temperament: General and speci= fic factors of emotional experience and their relation to the five-factor model= . Journal of Personality, 60, 441-47= 6.

Watson, D= ., Clark, L. A., & Tellegen, A. (1988). Development and validation of a br= ief measure of positive and negative affect: The PANAS scales. Journal of Personality and Social Psychology, 54, 1063-1070.<= /span>

		Kanonične variate
Spremenljivke		1	2	3
Prva analiza
Prvi niz (odvisne spremenljivke)
	SWLS	-,64512	-,= 24852
	PA	-,77997	,6= 1495
NA	&= nbsp; ,85710	,41918
Drugi niz (neodvisne spremenljivke)
	Alfa	-,92461	-,= 38092
	Beta	-,76584	,64303
Druga analiza
Prvi niz (odvisne spremenljivke)
	SWLS	-,64258	-,08633 <= /span>	&nbs= p; ,76134
	PA	-,70148	,71026	,05887
	NA	,90886	,34940	,22780
Drugi niz (neodvisne spremenljivke)
	Ekstravertnost	-,78727	,37974	&nbs= p; -,14900
	Prijetnost	-,51430	-,07970<= span style=3D'mso-spacerun:yes'>	&nbs= p; ,70381
	Vestnost	-,53441	,24791	,50892
	Nevroticizem	,92647	,34398	&= nbsp; -,05149<= o:p>
	Odprtost	-,47147	,64652	-,05840