Personality and Happiness

Osebnost, samopodoba in psihično zdravje

Janek Musek

Univerza v Ljubljani

Oktober 2004

<= o:p>

G= lava: Osebnost, samopodoba, psihično zdravje

Avtorjevo sporočilo:

Korespondenco v zvez= i s člankom naslovite na Janek Musek, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, elektronska pošta: janek.musek@guest.arnes.si

Povzetek<= /p>

Psihološko zdravje in subjektivno emocionalno blagostanje sta osrednja pojma v okviru pozitivne psihologije. Oba konstrukta sta multidimenzionalna in oba se zdita povezana z nizom osebnostnih lastnosti in vidikov samopodobe, vključno= s samospoštovanjem. Namen pričujoče raziskave je ugotoviti in pojasniti odnose med omenjenimi spremenljivkami. Izvedli smo več korelacijskih in multivariatnih analiz. V splošnem so izsledki pokazali močno povezanost med dimenzijami osebnosti in samopodobe na eni strani= in dimenzijami psihičnega zdravja (merjenega na podlagi globalnega subjektivnega emocionalnega blagostanja, pozitivnega in negativnega afekta, anksioznosti, depresivno-sti in osamljenosti) na drugi. Celotno varianco vs= eh spremenljivk lahko pojasnita v več kot 43 odstotkih le dva velika fakt= orja: prvega označuje emocionalna stabilnost (nevroticizem), njegove kompone= nte (anksioznost, depresivnost) in negativni afekt, drugega pa pozitivni vidiki samopodobe, samospoštovanje, pozitivni afekt in energija (ekstravertno= st). Podobno nam kanonične variate niza osebnostnih dimenzij in dimenzij samopodobe v veliki meri pojasnjujejo varianco v nizu mer psihičnega b= lagostanja/zdravja. Konfirmatorna faktorska analiza je potrdila enofaktorsko solucijo prostora = teh mer, dimenzije osebnosti in samopodobe pa pojasnijo več kot 82 odstotk= ov njene variance. Potrdili smo tudi obstoj vzročnih povezav med raziskovanimi spremenljivkami. Na podlagi izsledkov lahko zaključimo, = da imajo osebnostne dimenzije, dimenzije samopodobe in dimenzije psihične= ga blagostanja/zdravja mnogo skupnega. Vsa tri področja se teoretsko in empirično prepletajo in njihovi najpomembnejši skupni dimenziji l= ahko smiselno označimo kot osebnostno-emocionalni superdimenziji (močno spominjata na dimenziji pozitivnega in negativnega afekta), ki tvorita vrh multidimenzionalne, hierarhično organizirane psihološke strukture= .

Abstract

Pe= rsonality, self-concept, and psychological health

Psyc= hological health and subjective emotional well-being are central concepts in the fram= e of positive psychology. Both concepts are multidimensional and both seem to be connected with a variety of personality traits and aspects of self-concept = including self-esteem. The aim of this study was the investigation between dimensions= of personality and self-concept and the dimensions of psychological well-being= and health. A number of correlational and multivariate analyses have been carri= ed out in order to elucidate the relationships between these variables. In general, the results show strong connection between the dimensions of personality and self-concept on the one side and the dimensions of psychological health (measured in terms of global subjective well-being, po= sitive and negative affect, anxiety, depression, and loneliness) on the other. The variance of all variables can be reduced in extent of more than 43 percent = to only two major common factors. The first factor is represented by emotional= stability (neuroticism) and its components (anxiety, depression) and negative affect, while the second factor loaded primarily positive aspects of self-concept, self-esteem, positive affect, and energy or extraversion. In similar manner, the canonical variates drawn from the set of personality and self-concept dimensions explained to a great extent the variance in the set of psycholog= ical health and well-being dimensions. Confirmatory factor analysis also validat= ed the unifactor solution of the psychological health measures, and, moreover,= the personality and self-concept dimensions accounted for more than 82 percent = of the variance in resulting dimension of low versus high psychological health= . Causal relations between personality factors, self-concept, and psychological heal= th measures have been also confirmed in our analyses. According to the results= of the study, we may conclude that the personality, self-concept, and psychological health have much in common. All three concepts are theoretica= lly and empirically interpenetrated and the most important common dimensions of them should be reasonable attributed to personal-emotional superdimensions (closely resembling dimensions of positive and negative affect) forming the= top of the multidimensional hierarchically organized psychological structure. <= o:p>

Klju= 9;ne besede

Osebnost, velikih pet, samopodoba, samospoštovanj= e, pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno blagostanje, psihično zdravje

Key words

Personality, big five, self-concept, self-esteem, posi= tive psychology, subjective emotional well-being, psychological health
Osebnost, samopodoba in psihično zdravje

Uv= od

Psihično blagostanje in= zdravje je med najpomembnejšimi človekovimi cilji. Za mnoge je celo najpomembnejši in najvišji cilj. Tako so menili že veliki antični filozofi, npr. Demokrit in Aristotel. Za Aristotela je človekov najvišji cilj sreča (eudaimonia), kajti to je edino dobro, ki si ga ljudje želimo izključno zaradi njega samega (Vorländer, 1977, str. 131). Ne glede na to, da so se pogledi na psihično blagostanje že v antičnem času in pozneje tudi razlikovali in spreminjali, pa se v veliki večini niso zelo oddaljili = od tega, kar so stari misleci označevali kot srečo, srčni mir, dušni mir in podobno. Pojem psihičnega blagostanja in zdravja, ki= ga je v sodobni psihologiji začela poudarjati ti. pozitivna psihologija (Musek in Avsec, 2002), ostaja povezan s to filozofsko tradicijo. Ena od nj= enih bistvenih predpostavk je, da je psihično blagostanje izrazito psihološka zadeva, celo več, izrazito individualen in subjektiven= pojav. Že Aristotel je menil, da je sreča odvisna od nas samih, od »umne in vrle dejavnosti« naše duše (Vorländer, 1977, str. 131). Še prej pravi Demokrit v fragmentu 170, da »sreča in nesreča prebivata v duši« (Vorlän= der, 1977, str. 58), kar seveda pomeni, da se je dobro zavedal subjektivne narave srečnosti. Ob vseh upravičenih poskusih, ki opozarjajo na objekti= vne vidike kakovosti našega življenja, med njimi tudi npr. na ekonoms= ke in sociološke, ne smemo pozabiti, da je subjektivno občutje kakovosti, smiselnosti in srečnosti nujni, če ne celo tudi že zadostni kriterij psihičnega blagostanja. Kot pravita Musek in Avsec (2002, str. ), se Aristotelu in Demokritu

»danes pridružujejo sodobni raziskovalci pozitivne psihologije, ki ugotavljaj= o, da je subjektivno doživljanje sreče nujna sestavina kakovosti življenja (Diener, Sapita & Suh, 1998). Ne moremo govoriti o srečnem ali kakovostnem življenju, če ga sami ne doživl= jamo ali čutimo kot takšnega. Raziskave kažejo, da le 8-15 odstot= kov ljudi meni, da je sreča odvisna od objektivnih okolnosti (Lyubomirsky, 2001). Vsi sociološki in ekonomski kazalci kakovosti življenja to= rej »odpovedo«, dokler jim ne pridružimo enega, ki pa je ključne narave: psihološkega.«<= o:p>

Občutje psihičnega blagostanja in zdravja pa se nedvomno povezuje z mnogimi dr= ugimi psihološkimi spremenljivkami, med drugim tudi z najpomembnejšimi = osebnostnimi dejavniki, med katere sodijo temeljne dimenzije osebnosti in samopodobe. Na= men tega članka je v teoretičnem delu utemeljiti povezanost psihičnega blagostanja s strukturo osebnosti in samopodobe, v empiričnem delu pa tudi raziskovalno preveriti to povezanost. <= /p>

Koncept psihičnega blagostanja in psihičnega zdravja

Zanimivo je= , da se je v psihologiji do nedavnega posvečalo nesorazmerno več pozornos= ti negativnimi vidikom človekovega doživljanja in obnašanja, ta= ko da bi lahko upravičeno govorili o pristranosti v obravnavanju negativn= ih in pozitivnih aspektov človekove narave (»misery bias«). Število znanstvenih prispevkov, ki obravnavajo te negativne aspekte, j= e v 20. stoletju okrog petnajstkrat več kot tistih, ki obravnavajo pozitiv= ne. Upanje, modrost, kreativnost, subjektivno zadovoljstvo, optimizem, občutje sreče in druge pozitivne lastnosti se niso zadovoljivo raziskovale, pogosto so jih celo interpretirali kot transformacije negativnih značilnosti, npr. kot posledico delovanja obrambnih mehanizmov v freudovski tradiciji. Vsekakor se zdi logično, da se psihologije zanim= a za negativne pojave kot so čustvene in druge psihične motnje, nevroz= e, nasilje, delinkventnost idr. To tudi ne pomeni, da implicitno ne sprejema aristotelovskega prepričanja, da je sreča človekov konč= ni cilj, saj omenjenih pojavov prav gotovo ne bi proučevali, če ne bi predstavljali pomembne ovire pri doseganju tega cilja. Vendar je omenjena pristranost imela dve slabi posledici: vodila je do napačnih predstav o človekovi naravi, ki so bile generalizirane na podlagi motenega in odklonskega obnašanja in prav tako do neustreznih in nepopolnih predst= av o naravi pozitivnega dogajanja pri človeku. Prevladujoča usmerjenos= t na negativne in psihopatološke vidike ustvarja model posameznika, ki mu primanjkuje pozitivnih lastnosti, pomembnih za občutja smiselnosti življenja.= Raziskovanje nesrečnosti je pomembno, vendar nas ne bo pripeljalo do pravih ugotovi= tev o sreči.

Prvi pomembnejši premik k raziskovanju pozitivnih vidikov človekove na= rave so opravili predvsem humanistično in eksistencialistično usmerjeni psihologi (Maslow, 1954; Rogers, 1961; Frankl, 1962). Tako se Rogersov model normalne, “polno delujoče” osebe se prav kontrastno odbija= od negativno pristrane podobe človeka. Enako optimističen pogled na človeka imajo drugi humanistični psihologi, zlasti Maslow. Frankl= ova pojma življenjskega smisla in izpolnjevanja življenjskega poslans= tva predstavljata morda celo domet pozitivne psihologije. Po Franklu nihče= ni zares srečen, če ne občuti svojega življenja kot smisel= nega (Frankl, 1962). To se ujema z Kong Zijevo (Konfucijevo) mislijo, da je bolj srečen tisti, ki vztraja pri svojem poslanstvu (dolžnosti), četudi zato umre, kot tisti, ki zaradi smrtne grožnje zataji svojo dolžnost in poslanstvo (Fung Ju Lan, 1971, str. 59).

V zadnjih 1= 5 letih pa lahko že govorimo o preobratu, ki ga njegovi nosilci označujejo kot »pozitivno psihologijo«. Njenim proponentom gre največ = zaslug za raziskovanje najpomembnejših psiholoških vidikov psihične= ga blagostanja: življenjskega zadovoljstva, pozitivnega afekta, optimizma, srečnosti, preplavitve, upanja, modrosti, skromnosti in drugih vidikov pozitivne psihične naravnanosti. Pozitivna psihologija znanstveno proučuje optimalno človeško doživljanje, s katerim je pogosto povezano tudi uspešnejše in učinkovitejše delov= anje in obnašanje. Njen cilj je raziskovanje razsežnosti pozitivnega doživljanja sveta, drugih oseb in samega sebe, dejavnikov, ki vplivajo= na te razsežnosti in tudi spodbujanje dejavnikov, ki ustvarjajo optimalno doživljanje (Sheldon, Frederickson, Rathunde, Csikszentmihalyi & Haidt, 2000).

Lahko govor= imo o posameznih konceptualnih modelih pozitivne psihologije, med katerimi so naj= pomembnejši:

model subjektivnega (emocionalnega) blagostanja (dobro počutje, zadovoljstvo z življenjem; Diener, 1984, 1994);

model pozitivnega afekta (Watson, Clark & Tellegen, 1988 );=

model optimizma (Seligman, 1991a,b) ;

model sreče = oziroma srečnosti (Myers, 1992; Myers & Di= ener, 1995, 1996);<= /p>

model preplavitve (Csikszentmihalyi, 1990, 1997);

model upanja Snyder, (1994, 2000);

model dobrega življenja (Baltes & Staudinger, 2000; Baumeister & Exl= ine, 2000; Simonton, 2000; Snyder, 1994, 2000; Tangney, 2000).

Kulminacijo= teh prizadevanj verjetno predstavlja koncept subjektivnega emocionalnega blagostanja, ki ga je opredelil Diener s svojimi številnimi sodelavci = (Diener, 19984, 1994, 1995a, 1995b, 2000a, 2001; Diener in Biswas-Diener, 2000; Dien= er in Diener, 1995; Diener, Emmons, Larsen in Griffin, 1985). Emocionalno subjektivno blagostanje (ESB) je kompleksen pojav, ki je hierarhično strukturiran (glej sliko 1). Njegove glavne komponente so tri, namreč občutje zadovoljstva z življenjem (kognitivna komponenta), poziti= vni afekt in negativni afekt (emocionalni komponenti). Visoko stopnjo ESB tvori= jo torej jasno občutje zadovoljstva z življenjem, visok pozitivni af= ekt in nizek negativni afekt. Raziskovalci opozarjajo tudi na praktični po= men pozitivne psihologije in kot pravita Diener in Diener (2001), “narašča pomen subjektivnega blagostanja v demokratičn= em svetu, kjer želimo, da bi ljudje izpolnjevali svoje življenje tak= o, kot se zdi vredno njim samim in ne tako, kot sodijo politiki, avtokrati ali eksperti”. A ljudje ocenjujejo osebno srečo kot izjemno pomemben vidik kakovosti življenja v vseh okoljih in to bistveno bolj kot materialno blagostanje (Diener, 2000a). Tudi v relativno revnejšem oko= lju, kot je Indija, so respondetni npr. ocenjevali na sedemstopenjski lestvici p= omen zadovoljstva z življenjem s povprečno oceno 5,75 in srečo z 5,97. Torej vsekakor precej višje kot denar (povprečna ocena 4,81).

Slika 1. Hierarhična str= uktura subjektivnega blagostanja, ki vključuje globalni nivo, nivo komponent, nivo domen, nivo facetov in nivo specifičnih vidikov. Prikaz je omejen= na tri glavne komponente subjektivnega blagostanja: zadovoljstvo z življenjem, pozitivni afekt in negativni afekt.

Že iz = vsega navedenega je razumljivo, da je psihično blagostanje tudi osrednji mom= ent psihičnega zdravja. Psihično zdravje lahko smiselno opredelimo kot stopnjo ravnovesja med znaki optimalnega psihičnega delovanja na eni strani in motenega delovanja na drugi strani (Jahoda, 1958). Vsa pomembna psihološka tradicija vidi največjo grožnjo psihičnemu zdravju v negativnih doživljanjih sveta in samega sebe, ki značil= no sestavljajo različne oblike psihičnih problemov, težav in motenj, zlasti teh, ki imajo tudi globoko emocionalno obeležje (npr. n= evrotske motnje). Negativni vidiki psihičnega zdravja se tako najpogosteje identificirajo v dimenzijah tesnobe (anksioznosti), depresivnosti, osamljen= osti in podobnih. Vendar pri psihičnem zdravju nikakor ne gre le za odsotno= st negativnega, temveč v prvi vrsti za prisotnost pozitivnega (Bar-On, 19= 97; Jahoda, 1958; Ryff, 1989; Ryff in Keyes, 1995). Tako torej tvorijo pozitivn= i in negativnih vidiki psihičnega delovanja skupni dimenzionalni konstrukt psihičnega zdravja, v mnogih pogledih analogen konceptu telesnega zdra= vja, vsekakor pa tudi povezan z njim (Diener in Fujita, 1997; Okun in George, 19= 84; Ryff in Singer, 1998; Taylor in sod., 2000).

Med najpomembnejše sestavine psihičnega zdravja vsekakor sodi psihično blagostanje, vendar se je treba vprašati, ali je psihično blagostanje ne samo nujni, temveč tudi zadostni dejavnik psihičnega zdravja. Verjetno ne, saj si npr. lahko predstavljamo psihotično, denimo manično osebo, ki se subjektivno zelo dobro počuti. Po drugi strani lahko najdemo pozitivne znake psihičnega zdravja, ki segajo prek samega dobrega počutja, npr. občutje smiselnosti, obvladovanje okolja ipd. (Ryff, 1989; Ryff in Keyes, 1995). Ve= ndar bi le težko oporekali misli, da so opisane dimenzije psihičnega blagostanja (pozitivni in negativni afekt, zadovoljstvo z življenjem), emocionalna stabilnost (zlasti anksioznost in depresivnost) ter osamljenost= med najpomembnejšimi razsežji psihičnega zdravja.

Odnos med osebnostjo, samopodobo in psihi= 69;nim zdravjem

Psihično blagostanje in zdravje je torej izjemno pomembno, prav tako pa je seveda pomembno tudi vprašanje, kako se povezuje z drugimi bistvenimi psihološkimi spremenljivkami. V prvi vrsti nas tu zanimajo temeljne dimenzije osebnosti = in samopodobe. Sodeč po raziskovalnih izsledkih, so temeljne dimenzije osebnosti kar presenetljivo močno povezane s psihičnim blagostanj= em in zdravjem, kar dokazuje nji= hov velik življenjski pomen. Ekstravertnost in nevroticizem sodita po teh izsledkih med najboljše napovedovalce subjektivnega blagostanja (Costa & McCrae, 1980; Costa, McCrae & Zonderman, 1987; Diener, 1996; Dien= er, 1998; Diener & Lucas, 1999a,b; Emmons & Diener, 1985a,b; Lucas & Diener, 2000; Schimack, Oishi, Diener & Suh, 2000; Watson & Clark, 1992). In sicer velja to za vse komponente subjektivnega blagostanja: pozit= ivni afekt, negativni afekt in zadovoljstvo z življenjem.

To ni presenetljivo, saj je= npr. že dolgo znano, da so nevrotične osebe v povprečju manj zadovoljne z življenjem. Tako sodita višja stopnja negativnega af= ekta (emocij kot so bojazen, tesnoba, depresija in občutja krivde) in nižja stopnja zadovoljstva z življenjem oziroma srečnosti med osnovne subdimenzije nevroticizma (Eysenck, 1952, 1967, 1970, 1991). Oboje najdemo tudi med “faceti” nevroticizma (anksioznost, depresivno= st, jeza/sovražnost) v sklopu modela petih velikih faktorjev osebnosti (Co= sta & McCrae, 1992a, 1992b, 1992c). Več raziskav je potrdilo povezanost med ekstravertnostjo in subjektivnim blagrom (Diener, Sandvik, Pavot, & Fujita, 1992; Magnus, Diener, Fujita & Pavot, 1993; Lucas, Diener, Shao & Suh, 1998; Pavot, Diener, Fujita, 1990). V skoraj vseh teh raziskavah= izstopa ugotovitev, da je med komponentami subjektivnega blagra pozitivni afekt pov= ezan z ekstravertnostjo, negativni afekt pa z nevroticizmom. <= /span>

Vzroke za povezanost med osebnostnimi dimenzijami in psihičnim blagostanjem ter zdravjem lahko iščemo tako v okoljskih kot v genetskih dejavnikih. Upraviče= no lahko sodimo, da na subjektivni blagor vplivajo okoliščine, zaradi katerih se v svojem življenju bolje ali slabše počutimo, zla= sti seveda takrat, kadar te okoliščine in razmere trajno in močno delujejo. Na drugi strani je enako gotovo, da nas lahko genetske dispozicije naravnajo, da bomo na okoliščine gledali bolj optimistično a= li pesimistično. Vemo, da so vse pomembne dimenzije osebnosti pod moč= ;nim vplivom genetskih faktorjev, to velja tudi za ekstravertnost in nevroticize= m. Jang in sodelavci (1998a,b) so ugotovili krepke koeficiente heritabilnosti = (po večini med 0,3 do 0,5) tudi za trideset subdimenzij petih velikih faktorjev (po šest na vsak faktor). Povsem mogoče je, da so pod vplivom dednosti tudi tisti vidiki subjektivnega blagra, ki se povezujejo z ekstravertnostjo in nevroticizmom ter njunimi subdimenzijami. Čisto možno je tudi, da so nekatere subdimenzije temeljnih dimenzij osebnost= i celo bolj heritabilne od drugih in predvsem bolj heritabilne od globalnih petih dimenzij. Lahko si predstavljamo, da se pri heritabilnosti globalnih dimenz= ij nekako vpovprečijo dedni deleži subdimenzij, ki imajo visoko heritabilnost in deleži subdimenzij z nižjo heritabilnostjo. Vpliv posameznih genov se tako lahko močneje izrazi pri bolj specifičnih komponentah osebnosti. Pomislimo npr. na nedavno odkriti gen, ki je povezan= z delovanjem dopamina v možganih, delovanje dopamina pa je spet povezano= z iskanjem stimulacije. Iskanje stimulacije je nedvomno del ekstravertnosti, ekstravertnost pa je, kot smo videli, močan prediktor zadovoljstva z življenjem. Logično lahko torej domnevamo, da je morda ekstravert= nost povezana s subjektivnim blagrom zaradi gensko povzročene korelacije med delovanjem dopamina, iskanjem stimulacije in zadovoljstvom z življenje= m. Kljub plavzibilnosti te hipoteze pa dosedanje raziskave niso potrdile jasne= ga vpliva iskanja stimulacije na zadovoljstvo z življenjem (Herringer, 19= 98; Oishi, Schimmack, & Diener, 2001). A to je le ena od možnih povezav med genskim in nevrokemičnim delovanjem, subdimenzijami osebnostnih dimenzij in komponentami subjektivnega blagra.

Raziskave dalje kažejo= , da so štirje od petih velikih faktorji osebnosti povezani s kakovostjo življenja in življenjskim zadovoljstvom (McCrae & Costa, 1991= a). Osebe, ki so najbolj zadovoljne z življenjem in srečne, imajo višje vrednosti pri ekstraverziji in nižje pri nevroticizmu, neko= liko bolj pa nagibajo tudi k vestnosti in prijetnosti. Kot se je pokazalo, le odprtost ni v povezavi z občutjem zadovoljstva v življenju. Odprte osebe kažejo sicer več čustev, a tako pozitivnih kot negativ= nih.

Herringer (1998) je ugotavljal, kako se zado= voljstvo z življenjem povezuje s šestimi poddimenzijami ekstravertnosti, k= ot jih meri vprašalnik velikih pet faktorjev NEO-PI (Costa in McCrae, 199= 2a) in sicer z aktivnostjo, iskanjem stimulacije, asertivnostjo, gregarnostjo, pozitivnimi emocijami in toplino. Regresijska analiza je pokazala, da je bi= la pri moških pomemben prediktor zadovoljstva z življenjem asertivno= st, pri ženskah pa pozitivna emocionalnost, to pa se očitno ujema s kulturnimi normami in stereotipi v zvezi s spoloma in to prav s tistimi, ki temeljijo na bioloških osnovah. Schimmack in Oishi (2002) sta skuš= ;ala natančneje opredeliti, katere subdimenzije ekstravertnosti in nevrotic= izma v okviru modela petih velikih so najbolj povezane s subjektivnim blagrom. Po njunih ugotovitvah se subjektivni blagor resnično robustno povezuje z = eno subdimenzijo (facetom) ekstravertnosti, to je s pozitivnim afektom in z eno subdimenzijo nevroticizma, to je depresivnostjo. Depresija torej bistveno b= olj kot druge negativne emocije in razpoloženja (bolj kot npr. anksioznost= in jeza/sovražnost) vpliva na subjektivni blagor oziroma zadovoljstvo z življenjem in je torej ključni dejavnik nevroticizma pri povezova= nju s subjektivnim blagrom. Podobno je v okviru ekstravertnosti tak ključni dejavnik pozitivni afekt, ne pa druge dimenzije ekstraverzije, npr. tiste, = ki se povezujejo z impulzivnostjo oziroma “čisto” sociabilnos= tjo (vendar je sociabilnost v praksi težko ločevati od pozitivnega afekta).

Če so osebnostne dimen= zije objektivna stran naše osebnosti, je samopodoba njihov subjektivni odse= v. Ta odsev pa z vidika našega praktičnega delovanja ni nekaj zanemarljivega, temveč močno vpliva na naše obnašanje. Samospoštovanje in druge sestavine samopodobe so med najpomembnejš= ;imi silnicami našega delovanja. Zaradi njihove subjektivne narave bi pomislili, da so morda še bolj tesno povezane s psihičnim blagost= anjem in zdravjem, ki je prav tako = nekaj izrazito subjektivnega. To velja še toliko bolj, saj sodita pozitivna samopodoba in samospoštovanje po mnogih raziskovalcih že kar neposredno med pomembne znake psihičnega počutja, zdravja in prilagojenosti. Zanimivo pa je, da je bilo doslej objavljenih le malo razis= kav, ki so neposredno ugotavljale povezanost psihičnega blagostanja in samospoštovanja, konkretno npr. zadovoljstva z življenjem in samospoštovanja. Pri obeh konceptih gre za konstrukta, ki temeljita na globalnem samoocenjevanju. Prvi se nanaša na posameznikovo vrednotenje lastnega življenja, drugi pa na vrednotenje samega sebe (Fleming & Watts, 1981). Kljub teoretičnemu razlikovanju med tema konstruktoma, k= i se nanašata na različna področja evalvacije, pa je po mnenju Dienerja (1984) pomembno vprašanje, ali posamezniki v realnosti, fenomenološko gledano, diferencirajo med obema področjema. Ocena zadovoljstva z življenjem v individualističnih kulturah, kjer je center pozornosti lastni jaz, bi lahko v bistvu predstavljala zadovoljstvo s seboj. Večina raziskovalcev se strinja, da se zadovoljstvo z življenjem nanaša na posameznikovo oceno lastnega blagostanja, zdravja, prijateljstva in partnerstva kot tudi zadovoljstva s seboj. <= /o:p>

Več raziskav pa je vsaj posredno pokazalo, da je samospoštovanje v zahodnih kulturah dokaj močno povezano z zadovoljstvom z življenjem. Campbell npr. (1981,= po Diener & Diener, 1995) ugotavlja, da je samospoštovanje najmočnejši prediktor zadovoljstva z življenjem na vzorcu odraslih v ZDA (r=3D0,55). Vendar Markus in Kitayama (1991) dvomita o unive= rzalni pomembnosti samospoštovanja in menita, da je v zahodnih kulturah samo = po sebi umevno, da so posamezniki motivirani za pozitivno gledanje na sebe. V nasprotju z njimi pa naj bi bila temeljna naloga pripadnikov kolektivisti&#= 269;nih kultur, za katere je značilen soodvisni jaz, sodelovati, pripadati ozi= roma postati del relevantnih socialnih odnosov. V kulturah, kjer je poudarek na skupini, bi lahko samospoštovanje pomenilo znak neprilagojenosti. Dien= er in Diener (1995) sta ugotavljala medkulturne razlike v povezanosti subjektivnega zadovoljstva z življenjem z njegovimi prediktorji, kot so npr. samospoštovanje, dohodek in socialna mreža. Ugotavljata, da<= span style=3D'mso-spacerun:yes'> obstaja pomembna povezanost (r=3D0= ,53, p<0,01) med stopnjo individualizma v posamezni državi in stopnjo korelacije med subjektivnim zadovoljstvom v življenju in samospoštovanjem. Bolj kot je neka družba individualistična, večja je korelacija med subjektivno blagostanje in samospoštovanj= em. Samospoštovanje se torej povezuje s subjektivnim blagostanjem predvsem= v individualističnih kulturah, ne pa tudi v kolektivističnih. Tam samospoštovanje ni tako izrazito povezano s prilagojenostjo in zato ni pomembna komponenta subjektivnega blagostanja. Še novejše raziska= ve kažejo, da gre pri tem bolj za relativno razliko in da je tudi v kolektivističnih kulturah samospoštovanje kriterij prilagojenosti, vendar seveda ni nujno, da se oblikuje na podlagi enakih virov kot v individualističnih kulturah in da je povezava s psihičnim blagost= anjem tako močna kot v teh kulturah (Kwan, Bond in Singelis, 1997; Suh in Oi= shi, 2002).

Čeprav so odnosi med posameznimi osebnostnimi dimenzijami na eni strani ter posameznimi dimenzij= ami psihičnega blagostanja in zdravja na drugi strani že precej raziskani, pa je malo ali nič raziskav, ki bi sistematično in sku= paj obravnavale odnos enega in drugega sklopa spremenljivk. Še bolj to vel= ja za odnos omenjenih spremenljivk do dimenzij samopodobe. V pričujoč= ;i raziskavi smo torej skušali integralno zajeti vsa tri področja, osebnost, samopodobo in psihično blagostanje/zdravje in opredeliti odn= os med njimi. Želeli smo ugotoviti in analizirati odnose med tremi pomemb= nimi področji našega doživljanja in obnašanja: osebnostnim prostorom, prostorom samopodobe in samospoštovanja in prostorom psihi&= #269;nega blagostanja oziroma psihičnega zdravja.

Metoda

Oblikovanje razisk= ave

Em= pirično raziskavo smo načrtovali kot korelacijsko in multivariatno raziskovanje spremenljivk, ki definirajo prostor osebnosti, samopodobe in psihičnega zdravja/blagostanja. Gre za temeljne dimenzije osebnosti po petfaktorskem modelu osebnosti (energijo, sprejemljivost, vestnost, čustveno stabiln= ost in odprtost), za dimenzije samopodobe in samospoštovanja (splošno samopodobo, akademsko, matematično, verbalno, telesno, emocionalno, ustvarjalnostno, zunanjostno samopodobo, samopodobo z vidika odnosov do ist= ega spola, nasprotnega spola in do staršev, samopodobo z vidika religije, iskrenost in samospoštovanjke) in za dimenzije psihičnega blagost= anja ter psihičnega zdravja (globalno psihično blagostanje, zadovoljst= vo z življenjem, pozitivni afekt, negativni afekt, anksioznost, depresivnos= t in osamljenost).

Udeleženci

V raziskavo je bilo vključenih ** oseb obeh spolov in vseh starostnih razredov. V vzorcu je bilo ** moških in ** žensk. Gre za osebe v razponu od ** do ** let, z aritmetično sredino ** let in s standardno deviacijo **.

Aparat<= /span>

V raziskavi smo uporabili

<= /span>

Postopek

Najprej so udeleženci d= obili lestvico vrednot MLV in jo po ustaljenem navodilu izpolnili. V vseh primeri= h je izpolnjevanje potekalo anonimno. Dobljeni podatki udeležencev so bili šifrirani in obdelani z ustreznimi statističnimi metodami. Predvs= em smo uporabili **

Rezultati in diskusija

Izsledke raziskave lahko razvrstimo v pet delov, ki si sledijo v logičnem vrstnem redu. Najprej nas seveda zanimajo medsebojni odnosi med spremenljivkami osebnosti, samopodobe in psihičnega blagostanja/zdravja, nato pa podrobnejše analize teh odnosov s pomočjo vpogleda v odvisnostne in latentne strukture omenjenih spremen= ljivk. Prvi del prikazanih rezultatov tako zajema korelacijske analize in prikazuje korelacije med dimenzijami osebnosti in samopodobe na eni strani in dimenzi= jami psihičnega blagostanja in zdravja na drugi. Drugi del zadeva rezultate faktorske analize, ki razkriva latentne dimenzije, ki pojasnjujejo varianco skupnega prostora vseh spremenljivk. Tretji del obravnava izsledke kanonične analize, ki posreduje latentne dimenzije, ki pojasnjujejo varianco prostora med obema nizoma spremenljivk. V četrtem delu so prikazani rezultati regresijske analize, ki povedo, v kolikšni meri lahko na podlagi dimen= zij osebnosti in samopodobe napovedujemo psihično blagostanje oziroma psihično zdravje. In končno želimo v petem delu preveriti veljavnost multivariatnih modelov, ki predpostavljajo vzročne odnose m= ed latentnimi spremenljivkami prostora osebnosti, samopodobe in psihičnega blagostanja/zdravja.

Korelacije med dim= enzijami osebnosti, samopodobe in psihičnega blagostanja/zdravja

Preglednica 1 prikazuje korelacije dimenzij osebnosti = in samopodobe z dimenzijami psihičnega blagostanja in zdravja. V prvem stolpcu se vrstijo po vrsti najprej temeljne dimenzije osebnosti (od energi= je do odprtosti), tem sledijo tri dimenzije samospoštovanja (splošno samospoštovanje, samospoštovanje glede sposobnosti in samospoštovanje glede zadovoljstva s seboj) in nato še trinajst vidikov samopodobe (od splošne samopodobe do iskrenosti). Dimenzije psihičnega blagostanja in zdravja so navedene v prvi vrsti (pozitivni = in negativni afekt, splošno blagostanje, anksioznost, depresivnost, osamljenost).

Preglednica 1.

Korelacije med osebnostnimi dimenzijami, vidiki samopodobe in dimenzijami psihičnega blagostanja t= er zdravja

	Pozitivni afekt	Negativni afekt	Blagostanje	Anksioznost	Depresivnost	Osamljenost
Energija	,494**	-,256**	,307**	-,416**	-,287**	-,495**
Stabilnost	,187**	-,610**	,281**	-,647**	-,495**	-,476**
Vestnost	,229**	-,129*	,270**	-,213**	-,215**	-,266**
Sprejemljivost	,207**	-,155**	,230**	-,152**	-,139**	-,233**
Odprtost	,504**	-,147**	,147**	-,266**	-,258**	-,223**
Splošno samospošt.	,504**	-,394**	,560**	-,673**	-,585**	-,598**
Samosp-spos	,506**	-,319**	,484**	-,544**	-,518**	-,483**
Samosp-zad	,425**	-,397**	,539**	-,677**	-,552**	-,603**
Splošna samopod.	,501**	-,384**	,570**	-,694**	-,573**	-,568**
Akadem. samop.	,334**	-,195**	,318**	-,331**	-,374**	-,248**
Matematične sp.	,067	-,154**	,117*	-,132*	-,202**	-,040
Verbalne sposob.	,370**	-,103*	,303**	-,299**	-,263**	-,324**
Telesne sposob.	,296**	-,249**	,157**	-,289**	-,274**	-,255**
Čustvena stabilnost	,326**	-,620**	,532**	-,825**	-,698**	-,649**
Ustvarjalnost	,465**	-,210**	,292**	-,380**	-,370**	-,285**
Zunanji videz	,344**	-,262**	,500**	-,481**	-,428**	-,475**
Odnosi-isti spol	,346**	-,261**	,375**	-,396**	-,358**	-,616**
Odnosi-drug spol	,384**	-,355**	,417**	-,500**	-,404**	-,594**
Odnosi-starši	,096	-,112*	,445**	-,311**	-,290**	-,324**
Religija	,064	,096	,149**	,039	,040	-,040
Iskrenost	,093	-,016	,083	-,126*	-,110*	-,090

** signifikantno na ravni= 0,01 &= nbsp; &= nbsp; &nbs= p; &= nbsp; &nbs= p; &= nbsp; &nbs= p; &= nbsp; &nbs= p; &= nbsp; &nbs= p;

* signifikantno na ravni = 0,05 &= nbsp; &nbs= p; &= nbsp; &nbs= p; &= nbsp; &nbs= p; &= nbsp; &nbs= p; &= nbsp; &nbs= p; &= nbsp; &nbs= p;

Iz Preglednice 1 je videti, da se pri vseh dimenzijah osebnosti in pri = vseh vidikih samopodobe ter samospoštovanja pojavljajo statistično pomembne korelacije z merami psihičnega blagostanja in zdravja. Še več, pomembne korelacije močno prevladujejo nad nepomembnimi (sle= dnjih je več le pri samopodobi glede na religijo in iskrenosti), nasploh pa = je močno signifikantnih korelacij bistveno več kot je korelacij, signifikantnih le na nivoju 0,05. Vrsta korelacij dosega vrednosti nad 0,5 = ali celo 0,6 (ne glede na predznak). Pri osebnostnih dimenzijah izstopajo močne pozitivne korelacije energije in odprtosti s pozitivnim afektom = ter negativne korelacije čustvene stabilnosti z negativnim afektom, anksioznostjo ter depresivnostjo, krepko pa negativno korelira tudi energij= a z osamljenostjo in anksioznostjo. Pri dimenzijah sprejemljivosti in vestnosti= so korelacije nižje, a še vedno signifikantne. Ugotovimo lahko, da so vse temeljne dimenzije osebnosti v korelaciji z vsemi uporabljenimi merami psihičnega blagostanja in zdravja in to v pozitivni korelaciji s pozit= ivnimi merami (pozitivni afekt, splošno blagostanje) ter v negativni korelaci= ji z negativnimi merami (negativni afekt, anksioznost, depresivnost, osamljenost= ).

Podobno velja za vidike samospoštovanja in za splošno samopod= obo. Vse njihove korelacije s spremenljivkami psihičnega blagostanja in psihičnega zdravja so izrazite in to ne glede na predznak. Nekaj nižje a še vedno prevladujoče signifikantne so korelacije ostalih vidikov samopodobe z merami psihičnega blagostanja/zdravja, le= pri vidiku religije in iskrenosti prevladujejo – kot že rečeno – nepomembne korelacijske zveze s temi merami.

Moč korelacij med merami osebnosti, samopodobe in psihičnega blagostanja/zdravja je torej nedvomno velika, kar seveda več kot opravičuje nadaljnje statistične analize. Že zdaj pa lahko povsem upravičeno domnevamo, da imata prostor osebnostnih dimenzij in samopodobe veliko skupnega s prostorom psihičnega blagostanja in zdrav= ja. Celo več, verjetno je upravičena domneva, da so vsaj nekatere nju= ne najpomembnejše dimenzije zelo podobne ali praktično identičn= e.

Skupne dimenzije osebnosti, samopodobe in psihičnega zdravja

Spričo velikega števila pomembnih korelacij = med spremenljivkami, katerih odnose raziskujemo, se lahko logično vprašamo, katere so skupne dimenzije vseh v raziskavo zajetih spremenljivk. Smiselna se zdi domneva, da bomo lahko z manjšim številom latentnih dimenzij tega skupnega prostora pojasnili zelo velik delež njegove variance. V ta namen je bila opravljena faktorska analiz= a, ki je sodeč po merodajnih kriterijih zelo smiselna (vrednost KMO testa= je 0,902 in hi-kvadrat po Bartlettovem testu sferičnosti je signifikanten= na ravni 0,001 in več). Po Kaiserjevem kriteriju smo izločili 6 latentnih dimenzij (faktorjev), ki skupaj pojasnjujejo nekaj več kot 66 odstotkov variance v celotni korelacijski matriki. Preglednica 2 prikazuje matriko faktorskih nasičenj za vse spremenljivke, pri čemer so izločeni faktorji rotirani z metodo PROMAX.

Preglednica 2.

Latentne dimenzije (faktorji) skupnega prostora vseh spremenljivk

	Fakt= orji
<= o:p>
1	2	3	4	5	6
Čustv. stabilnost
,912=	,487=	,477=	,524=	,165=
Anksioznost
-,90= 7	-,47= 0	-,48= 6	-,50= 3	-,20= 5
Depresivnost
-,77= 9	-,44= 0	-,37= 9	-,47= 6	-,20= 7	-,11= 3
Stabilnost
,763=	,187=	,342=	,173=	,156=
Osamljenost
-,75= 4	-,43= 2	-,59= 7	-,55= 2	-,24= 4	,262=
Samospoštovanje
,752=	,662=	,638=	,629=	,171=
Sp. samopodoba.
,743	,633	,629	,670	,188
Neg. afekt
-,736	-,174	-,314	-,137	-,134
Ustvarjalnost
,419	,793	,405	,343		,202
Verbalne sposob.
,321=	,782=	,224=	,420=	,108=	-,23= 6
Odprtost
,270=	,762=	,345=	,112=
Akadem. samop.
,380=	,665=		,514=	,345=	,403=
Poz. afekt
,324=	,663=	,535=	,313=	,269=
Odnosi-drugi spol
,566=	,478=	,747=	,441=	,142=	-,27= 4
Energija
,438=	,485=	,711=	,225=		-,25= 6
Zunanji videz
,523=	,448=	,650=	,581=	,158=
Odnosi-isti spol
,492=	,476=	,631=	,511=	,159=	-,18= 9
Telesne sposob.
,276=	,129=	,626=	,159=	,278=	,303=
Blagostanje
,560=	,401=	,428=	,747=	,235=
Odnosi-starši
,361=		,146=	,690=	,374=
Religija
	,144=		,457=
Sprejemljivost
,203=	,136=	,234=	,176=	,743=
Vestnost
,258=	,150=	,246=	,310=	,739=
Iskrenost
,132=	,226=	-,31= 7	,338=	,674=
Matematične sp.
,183=	,177=		,135=		,839=

Psihološka vsebina vseh šestih faktorjev je= dokaj razvidna. Prvi faktor nasiča predvsem čustveno stabilnost in samospoštovanje na eni strani ter negativne vidike psihičnega blagostanja in zdravja na drugi, predvsem anksioznost, depresivnost, osamljenost in negativni afekt. Povsem jasno je, da je ta faktor zelo blizu ali celo identičen s temeljno osebnostno dimenzijo nevroticizma (emocionalna labilnost – emocionalna stabilnost), ki je v tesni pove= zavi z negativnim afektom. Tudi drugi faktor se povezuje s pozitivnimi vidiki samopodobe in s samospoštovanjem, zelo pa tudi s pozitivnim afektom, medtem ko med osebnostnimi dimenzijami z njim najbolj korelira odprtost (za tem pa energija). Če je prvi faktor v znamenju negativnega, je drugi torej predvsem v znamenju pozitivnega afekta. Podobno bi lahko rekli tudi = za tretji faktor, ki združuje pozitivne vidike samopodobe, samospoštovanje in pozitivni afekt zlasti z energijo. Zanimivo je, da= se telesna samopodoba najbolj povezuje prav s tem faktorjem. Četrti fakt= or postavlja v ospredje splošno emocionalno blagostanje in to spet v povezavi s pozitivnimi vidiki samopodobe; za študentsko in srednješolsko populacijo je verjetno prav simptomatična povezava tega faktorja z akademsko samopodobo, saj je akademska uspešnost pri = tej populaciji verjetno med glavnimi dejavniki dobrega počutja. V ospredju petega faktorja sta osebnostni dimenziji sprejemljivost in vestnost ter iskrenost kot vidik samopodobe. Psihološko je ta dimenzija najbrž= ; dokaj blizu znani Eysenckovi temeljni dimenziji psihoticizma, ki večkrat korelira prav s sprejemljivostjo in vestnostjo v petfaktorskem modelu osebnosti. Zadnji faktor je tesneje povezan edino z matematičnimi sposobnostmi kot vidikom samopodobe in očitno že nima več kakega širšega osebnostnega zaledja. Je pa vendarle pomembna sestavina akademske samopodobe.

Rezultati faktorske analize so tako prepričljivo potrdili domnevo, da imajo raziskovani prostori osebnosti, samopodobe s samospoštovanjem in psihičnega blagostanja/zdravja veliko skupne= ga in da so najpomembnejše faktorske dimenzije njihovega skupnega prosto= ra hkrati tudi glavne dimenzije vsakega izmed posameznih sklopov spremenljivk (osebnosti, samopodobe in psihičnega blagostanja/zdravja). Hkrati lah= ko ugotavljamo, da tvorijo jedro tega skupnega latentnega prostora temeljne dimenzije osebnosti, ki dominantno markirajo štiri od šestih izločenih faktorjev. Še generalnejše jedro pa po vsej verjetnosti tvorita = dve superdimenziji, ki ju sestavljata kombinacija energije, odprtosti in pozitivnega afekta ter kombinacija emocionalne stabilnosti in negativnega afekta. Resnično, faktorska analiza, ki bi po scree-testu upravič= ;ila izločitev dveh dominantnih latentnih dimenzij, jasno kaže na obs= toj dveh velikih faktorjev, ki pojasnjujeta več kot 43 odstotkov celotne variabilnosti raziskovanega prostora. Prvi predstavlja dimenzijo, kjer na = eni strani dominira emocionalna stabilnost in nizek negativni afekt, na drugi strani pa komponente nevroticizma (anksioznost, depresivnost) in visok negativni afekt. Drugi pa predstavlja dimenzijo, kjer na eni strani domini= rajo odprtost, pozitivni vidiki samospoštovanja in samopodobe, pozitivni a= fekt in energija, na drugi strani pa nizek pozitivni afekt, nizko samospoštovanje in visok negativni afekt. Med obema dimenzijama je kar precejšnja korelacija, ki gre na račun dejstva, da je med negati= vnim afektom in pozitivnim afektom negativna korelacija, pri čemer je negativni afekt negativno nasičen z obema dimenzijama in pozitivni z obema pozitivno, in dejstva, da je tudi energija nasičena z obema faktorjema. Ti izsledki podpirajo splošno ugotovitev, da pomenita eks= travertnost in nevroticizem skupaj s pozitivnim in negativnim afektom najbolj generalni dimenziji osebnosti zunaj kognitivnega prostora.

Kanonična an= aliza

Faktorska analiza nam je omogočila vpogled v strukturacijo celotnega prostora vseh raziskovanih spremenljivk in nam je pojasnila varianco znotraj tega celotnega prostora. Seveda pa nas še posebej zanima pojasnjevanje variance, ki se pojavlja v prostoru med dvema nizoma spremenljivk, katerih odnose raziskujemo, torej varianca med nizom dimenzij osebnosti in samopodobe na eni strani in nizom dimenzij psihičnega blagostanja/zdravja na drugi strani. Za takšno analiz= o je primerna kanonična analiza. V njeni terminologiji lahko tretiramo prvi niz spremenljivk kot neodvisne ali prediktorske spremenljivke, drugi niz pa kot odvisne spremenljivke. Kanonična analiza nam lahko posreduje late= ntne dimenzije, ki pojasnjujejo varianco v odnosih med obema nizoma: gre za ti. kanonične variate ali kanonične korene.

Kanonična analiza se je izkazala za primerno, sa= j so vsi multivariatni testi visoko signifikantni, kar seveda pomeni, da sta oba niza spremenljivk signifikantno povezana s kanonično korelacijo. Anal= iza je v našem primeru izločila 6 variat (toliko, kolikor je odvisnih spremenljivk), med katerimi so se prve štiri izkazale kot statistično signifikantne. Vendar nikakor nimajo niti približno enake teže. Prva variata ima lastno vrednost 5,49 in pojasnjuje sama = kar 78,62 odstotka celotne izvorne variance, zajete v vseh variatah. Kanoni= 69;na korelacija prve variate znaša kar 0,920, kar pomeni (če vrednost kvadriramo) 0,846 skupne variance med obema nizoma pri prvi variati. Z dru= gimi besedami, prva variata neodv= isnih (prediktorskih) spremenljivk, pojasni kar okrog 85 odstotkov prve variate odvisnih spremenljivk. Gre torej za pravcati kanonični velefaktor. Os= tale tri pomembne variate imajo lastne vrednosti pod 1 in pojasnjuje druga doda= tnih 8,47, tretja 6,72 in četrta 4,93 odstotkov variance. Vse štiri signifikantne variate pojasnjujejo torej 98,41 odstotka celotne variance m= ed obema nizoma. Pri tem lahko varianco niza odvisnih spremenljivk pojasnimo = 86= ,701 odstotno z njegovimi štirimi variatami, od tega kar 53,444 odstotno s prvo! Očitno je torej t= ako, da so izločene variate mnogo močnejši vir variance odvisnih spremenljivk kot so eventualni specifični faktorji tega niza. Kar 55,= 78 odstotkov variance niza odvisnih spremenljivk pa lahko razložimo s pr= vimi štirimi variatami niza neodvisnih spremenljivk, od tega 45,21 odstotk= a s prvo variato, kar obenem predstavlja mero redundantnosti za kriterijske (odvisne) spremenljivke, ki je očitno velika.

Seveda je pričakovati, da bo pojasnjevalna mo= 69; variat bistveno manjša v prostoru niza neodvisnih spremenljivk, ki ji= h je bistveno več kot odvisnih (19 nasproti 6). A tudi tu lahko 46,96 odst= otka variance v nizu pojasnimo z delovanjem štirih kanoničnih variat = niza neodvisnih spremenljivk in od tega 28,03 odstotka variance z delovanjem pr= ve variate. In dalje, kar zadeva redundantnost prediktorskih spremenljivk, po= jasnijo tudi variate niza odvisnih spremenljivk 29,83 odstotka variance v nizu neodvisnih spremenljivk, od tega samo prva variata 23,71 odstotka.

Iz tega seveda sledi, da dobljene variate (predvsem p= rva) v zelo visoki meri pojasnjujejo prostor med obema nizoma spremenljivk, kar se ujema s hipotezo, da je med tema nizoma zelo veliko skupnih dejavnikov. Pr= eglednica 3 prikazuje nasičenja niza odvisnih in niza neodvisnih spremenljivk s štirimi kanoničnimi variatami, med katerimi se bomo ustavili predvsem pri prvi. Ta variata očitno predstavlja obsežno latentno dimenzijo, ki na eni strani združuje čustveno stabilnost, samospoštovanje, splošno samopodobo in še nekatere vidike samopodobe ter energijo s psihičnim blagostanjem in pozitivnim afekto= m, na drugi strani pa nizko samospoštovanje, nevroticizem in introvertno= st (nizka energija) z negativnimi merami psihičnega zdravja (anksioznost, depresivnost, osamljenost) in negativnim afektom. Več kot prepričljivo se je torej ponovno potrdilo, da imajo dimenzije osebnos= ti in samopodobe veliko skupnega z dimenzijami psihičnega blagostanja/zdravja. Zlasti prva variata uspešno pooseblja ta skupni imenovalec obeh nizov.

Druge variate (kratko)=

Preglednica 3.

Nasičenja odvisnih in neodvisnih (prediktorskih) spremenljivk s kanoničnimi variatami<= /o:p>

Odvisne &nb= sp; Kanonične variate

spremenljivke<= span style=3D'mso-spacerun:yes'> 1= &nb= sp; 2 &= nbsp; 3 &nb= sp; 4 &= nbsp;

POZAFEKT -,492 &nb= sp; -,595 &nb= sp; -,625 ,095 &nbs= p;

NEGAFEKT &nb= sp; ,657 &nbs= p; -,433 &nb= sp; ,062 ,427 &nbs= p;

BLAGOSTA -,662 &nb= sp; -,271 &nb= sp; ,338 ,512 <= o:p>

ANKSIOZN &nb= sp; ,926 &nbs= p; -,229 &nb= sp; ,049 &nbs= p; -,006 <= o:p>

DEPRESIV &nb= sp; ,773 &nbs= p; -,173 &nb= sp; ,051 &nbs= p; -,105 &nb= sp;

OSAMLJEN &nb= sp; ,799 ,= 312 -,308 ,359 <= o:p>

Neodvisne spremenljivke &nb= sp;

SPLSAMOP -,822 &nb= sp; -,174 &nb= sp; -,134 ,292 &nbs= p;

AKADEMSK -,438 &nb= sp; -,123 &nb= sp; -,244 ,283 <= o:p>

MATSPOS &nb= sp; -,169 ,146 &nbs= p; -,111 ,147 <= o:p>

VERBALSP -,401 &nb= sp; -,372 &nb= sp; -,135 ,139 &nbs= p;

TELESSPO -,362 &nb= sp; -,099 &nb= sp; -,287 &nb= sp; -,133 <= o:p>

CUSTVSTA -,932 ,235 &nbs= p; ,036 ,004 <= o:p>

USTVARJ &nb= sp; -,479 &nb= sp; -,227 &nb= sp; -,445 ,192 <= o:p>

ZUNVIDEZ -,615 &nb= sp; -,252 &nb= sp; ,111 ,234 <= o:p>

ISTISPOL -,565 &nb= sp; -,510 &nb= sp; ,219 &nbs= p; -,340 <= o:p>

DRUGSPOL -,649 &nb= sp; -,349 &nb= sp; ,076 &nbs= p; -,229 <= o:p>

STARSI &nb= sp; -,397 &nb= sp; -,129 ,= 437 ,397 <= o:p>

RELIGIJA -,013 &nb= sp; -,282 &nb= sp; ,141 ,202 <= o:p>

ISKRENOS -,132 &nb= sp; -,029 &nb= sp; -,039 ,120 &nbs= p;

SAMOSPOS -,823 &nb= sp; -,228 &nb= sp; -,112 ,191 &nbs= p;

ENERGIJA -,541 &nb= sp; -,489 &nb= sp; -,222 &nb= sp; -,246 &nb= sp;

CUSTSTAB -,695 ,383 &nbs= p; -,065 &nb= sp; -,323 <= o:p>

VESTNOST -,316 &nb= sp; -,261 &nb= sp; ,021 ,063 <= o:p>

SPREJEML -,258 &nb= sp; -,280 &nb= sp; ,013 &nbs= p; -,072 <= o:p>

ODPRTOST -,355 &nb= sp; -,344 &nb= sp; -,623 &nb= sp; -,014 <= o:p>

Dimenzije osebnos= ti in samopodobe kot prediktorji psihičnega blagostanja/zdravja<= /span>

Vse torej kaže, da so dimenzije osebnosti in samopodobe močni prediktorji psihičnega blagostanja/zdravja. Da = bi se dokončno prepričali v to, smo izvedli še klasično regresijsko analizo. Pred tem je bilo treba rešiti majhen problem, saj omogoča ta analiza le obdelavo ene same odvisne spremenljivke (kriter= ija) ob možnem večjem številu prediktorskih spremenljivk. V našem raziskovalnem modelu pa imamo kar 6 spremenljivk, ki reprezenti= rajo psihično blagostanje in zdravje. Vse dosedanje analize so pokazale, da imajo te spremenljivke močan skupni imenovalec, ki bi ga lahko izločili iz celotnega niza. Zato smo izvedli faktorsko analizo omenje= nih šestih spremenljivk in izločili en sam faktor, za katerega se je izkazalo, da pojasnjuje kar 53,84 odstotkov celotne variance v matriki šestih spremenljivk. Poleg tega ima faktor jasno bipolarno strukturo,= saj na eni strani močno pozitivno nasiča anksioznost, depresivnost, osamljenost in negativni afekt, na drugi strani pa močno negativno nasiča pozitivni afekt in splošno psihično blagostanje. Tudi konfirmatorna faktorska analiza po metodi LISREL (Bollen, 1989; Jöreskog in Sörbom, 1979) je pokazala, da je model enofaktorske strukture psihičnega zdravja veljaven. Model predpostavl= ja, da lahko varianco prostora šestih spremenljivk psihičnega zdravj= a in blagostanja (pozitivni in negativni afekt, subjektivno emocionalno blagostanje, anksioznost, depresivnost in osamljenost) ustrezno pojasnimo z eno faktorsko dimenzijo. Kot vidimo s Slike 1, kažejo mere ujemanja, = da lahko model z veliko verjetnostjo sprejmemo (vrednost hi kvadrata je 7,85 = s p vrednostjo 0,25; vrednost RMSEA je 0,031). Gre torej za latentno dimenzijo= , ki jo lahko brez nadaljnjega interpretiramo kot bipolarni kontinuum nizkega p= roti visokemu psihičnemu zdravju.

Slika 1. Rezultati konfirmatorne analize modela psihičnega zdravja. Mere ujemanja kažejo, da je enofaktorski mod= el psihičnega zdravja veljaven. Manifestne spremenljivke v modelu so pozitivni afekt (POZAFEKT), negativni afekt (NEGAFEKT), subjektivno psihično blagostanje (BLAGOSTA), anksioznost (ANKSIOZN), depresivnost (DEPRESIV) in osamljenost (OSAMLJEN). Predpostavljena latentna spremenljiv= ka je psihično zdravje (zdravje).

Regresijska analiza faktorja psihičnega zdravja = nasproti 19 prediktorskim spremenljivkam (osebnostnim dimenzijam in vidikom samopod= obe) je nato pokazala, da že samo čustvena stabilnost kot vidik samop= odobe korelira 0,851 s kriterijem, torej skupnim faktorjem psihičnega zdrav= ja. Kar 0,725 odstotkov variance v faktorju psihičnega zdravja lahko torej pojasnimo s pomočjo čustvene stabilnosti. Kot vidimo iz pregledn= ice 4, je multipla korelacija samo štirih prediktorjev s kriterijsko spremenljivko kar 0,901, to pa pomeni 0,812 odstotkov variance v kriterijs= ki spremenljivki, ki jo lahko pojasnimo z neodvisnimi, to je prediktorskimi spremenljivkami. Čeprav bi z večjim številom prediktorskih spremenljivk lahko še nekoliko povečali multiplo korelacijo in prediktivno vrednost, je to povečanje le minimalno, tako da lahko v končni regresijski model sprejmemo praktično le štiri neodv= isne spremenljivke.

Preglednica 4.

Sumarij regresijskega modela= 19 prediktorjev osebnosti in samopodobe v odnosu do kriterijske spremenljivke nizko – visoko psihično zdravje (metoda multiple regresije po korakih)

= ; &n= bsp; = ; &n= bsp; = ; <= /span>

Model	R	R²	Prilagojeni R²	Standardna napaka ocene
1	,851(a)	,725	,724	,52493585
2	,883(b)	,780	,779	,46997793
3	,896(c)	,803	,802	,44479227
4	,901(d)	,812	,810	,43503663

a Prediktorji: (Konstanta), Ču= stvena stabilnost (kot vidik samopodobe)

b Prediktorji: (Konstanta), Ču= stvena stabilnost (kot vidik samopodobe), Samospoštovanje<= /p>

c Prediktorji: (Konstanta), Ču= stvena stabilnost (kot vidik samopodobe), Samospoštovanje, Odnosi-drugi spol=

d Prediktorji: (Konstanta), Ču= stvena stabilnost (kot vidik samopodobe), Samospoštovanje, Odnosi-drugi spol, Stabilnost (kot dimenzija osebnosti)

Odvisna spremenljivka: Psihično zdravje

Preglednica 5 prikazuje vrednosti neodvisnih spremenl= jivk, ki tvorijo osnovo za regresijske enačbe, predvsem torej nestandardizi= rane in standardizirana regresijske koeficiente. Nestandardizirani regresijski koeficient (B) predstavlja povprečno vrednost, za katero se poveč= ;a odvisna spremenljivka, če se neodvisna spremenljivka poveča za e= no enoto. Psihično zdravje (merjeno v faktorskih točkah) se torej poveča za 0,1, če se poveča za eno enoto čustvena stabilnost. Podobno velja za standardizirane regresijske koeficiente (Beta= ): če ima npr. nekdo za en standardni odklon višjo samopodobo glede čustvene stabilnosti, lahko pričakujemo, da se bo za 0,851 (vred= nost ustrezne beta uteži) povečala izmerjena vrednost njegovega psihičnega zdravja.

Na podlagi informacij o osebnosti in samopodobi lahko= torej izjemno učinkovito napovedujemo psihično blagostanje in zdravje.= Vse to se seveda zelo lepo ujema s podatki iz kanonične analize in potrju= je močno povezanost bistvenih sestavin osebnosti in samopodobe (vklju= 69;no s samospoštovanjem) s sestavinami psihičnega zdravja. Pravzaprav= ni presenetljivo, da je ključna komponenta te povezanosti dimenzija, ki = je po vsebini skoraj identična z veliko osebnostno dimenzijo nevroticizm= a, skoraj presenetljivo pa je, da je ta povezanost tako velika.

Preglednica 5.

Regresijski koeficienti prediktorskih spremenljivk ohranjenih v modelu in njihova pomembnost^a=.

= ; &n= bsp; = ; &n= bsp; = ; &n= bsp; = ; &n= bsp;

<= span style=3D'mso-spacerun:yes'>

Model		Nestandardizirani koeficienti=	Standardizirani koeficienti	t	Sig.
B	Stand. napaka	Beta
1
(Konstanta)	-4,346	,143	<= o:p>	-30,349	,000
Čustvena stabilnost	,100	,003	,851	30,948	,000
2	(Konstanta)	-5,336	,165	<= o:p>	-32,356	,000
Čustvena stabilnost	,074	,004	,629	18,528	,000
Samospošto-vanje	,028	,003	,324	9,545	,000
3	(Konstanta)	-5,388	,156	<= o:p>	-34,478	,000
Čustvena stabilnost	,070	,004	,598	18,420	,000
Samospošto-vanje	,020	,003	,240	6,930	,000
Odnosi-drugi spol	,018	,003	,187	6,578	,000
4	(Konstanta)	-5,645	,165	<= o:p>	-34,265	,000
Čustvena stabilnost	,061	,004	,516	13,873	,000
Samospošto-vanje=	,020	,003	,237	7,013	,000
Odnosi-drugi spol	,018	,003	,188	6,753	,000
Stabilnost	,054	,013	,126	4,173	,000

a Odvisna spremenljivka: Psihič= ;no zdravje

= ; &n= bsp; = ; &n= bsp; = ; &n= bsp; = ; &n= bsp;

Vpliv osebnosti in samopodobe na psihično blagostanje/zdravje: preverjanje vzročneg= a modela

S pomočjo modelov stru= kturnih enačb smo skušali še posebej preveriti nekaj pomembnih vzročnih hipotez v odnosu spremenljivk osebnosti, samopodobe in psihičnega blagostanja/zdravja. Najprej smo želeli ugotoviti, ali dimenzije osebnosti in samopodobe vplivajo na psihično blagostanje/zd= ravje na ravni manifestnih spremenljivk. Slika 2 nam tako kaže modelni odnos med nekaterimi ključnimi manifestnimi spremenljivkami. Po modelu vpli= vajo splošna samopodoba, samospoštovanje in energija na pozitivni afe= kt, anksioznost pa na negativni afekt. Oba afekta vplivata drug na drugega, ob= enem pa vplivata dalje na subjektivno emocionalno blagostanje in na psihič= no zdravje. Na subjektivno emocionalno blagostanje poleg tega neposredno vpli= vajo tudi splošna samopodoba, samospoštovanje in anksioznost. Na psihično zdravje, ki je v modelu končna odvisna spremenljivka (predstavljeno je s faktorskimi vrednostmi skupnega faktorja mer psihičnega zdravja, glej besedilo zgoraj in Sliko 1), pa vplivata pol= eg subjektivnega emocionalnega blagostanja in obeh afektov neposredno tudi anksioznost in samospoštovanje.

Slika 2. Model vzročnega odnosa med manifestnimi neodvisnimi spremenljivkami (splošna samopodoba, samospoštovanje, anksioznost, energija) in manifestnimi odvisnimi spremenljivkami (pozitivni afekt, negativni afekt, subjektivno emocionalno blagostanje, psihično zdravje).

Model, prikazan na sliki 2,= je v bistvu poenostavljen, parsimoničen prikaz vzročnih odnosov med vključenimi spremenljivkami. Zajema izbor spremenljivk iz sklopa osebnosti, samopodobe in psihičnega zdravja. Ugotovljene mere ujemanja kažejo na veljavnost predpostavljenih vzročnih odnosov.

Slika 3 prikazuje model, kj= er so samopodoba (samo), osebnost (oseb) in psihično zdravje (zdrav) tretir= ani kot latentne spremenljivke, torej kot neznanke, ki morajo zato biti opredeljene z manifestnimi indikatorji. V modelu nastopata samopodoba (mer= jena s splošno samopodobo, samospoštovanjem, akademsko samopodobo in zunanjim videzom) in osebnost (merjena z energijo, sprejemljivostjo, vestn= ostjo, čustveno stabilnostjo in odprtostjo) kot eksogeni latentni spremenlji= vki, psihično zdravje pa kot endogena latentna spremenljivka (merjena s pozitivnim in negativnim afektom, subjektivnim emocionalnim blagostanjem, anksioznostjo, depresivnostjo in osamljenostjo). Predpostavljen je vzročni vpliv tako osebnosti kot samopodobe na psihično zdravje. Dobljene mere ujemanja z velikansko verjetnostjo kažejo, da predpostavljeni model velja.

Slika 3. Model vzročnega odnosa med s= amopodobo (samo), osebnostjo (oseb) in psihičnim zdravjem (zdrav) kot latentnimi spremenljivkami.

Slika 4 pa prikazuje še močno zreduciran model vzročnih odnosov med samopodobo, osebnost= jo in psihičnim zdravjem na ravni latentnih spremenlljivk. V njem niso zajete tiste spremenljivke samopodobe in osebnosti, za katere nam prejšnji model (Slika 3) sugerira, da njihov vpliv ob upoštevanju medsebojnih kovarianc ni bistven. V modelu nastopata tako spet samopodoba (merjena s splošno samopodobo in samospoštovanjem) in osebnost (merjena z energijo in odprtostjo) kot eksogeni latentni spremenljivki, psihično zdravje pa kot endogena latentna spremenljivka (merjena s pozitivnim in negativnim afektom, subjektivnim emocionalnim blagostanjem, anksioznostjo, depresivnostjo in osamljenostjo). Seveda je prav tako kot v prejšnjem modelu predpostavljen vzročni vpliv tako osebnosti kot samopodobe na psihično zdravje. Največja zanimivost dobljenih vrednosti pri testiranju obeh modelov je zanemarljiv vpliv osebnosti. Vsek= akor je to zaradi dejstva, da je emocionalna stabilnost močno zajeta v sam= em konceptu psihičnega zdravja in je njegova sestavina (negativni afekt, anksioznost, depresivnost in osamljenost lahko praktično štejemo= za komponente čustvene stabilnosti) in zato ne more imeti dodatnega vzročnega vpliva na psihično zdravje. Poleg tega je vpliv osebno= sti zmanjšan tudi zaradi kovariance med osebnostjo in samopodobo (korelac= ija 0,66).

Slika 3. Reducirani model vzročnega o= dnosa med samopodobo, osebnostjo in psihičnim zdravjem kot latentnimi spremenljivkami.

Glede na ustrezne vrednosti= mer ujemanja lahko tudi model, prikazan na Sliki 4, jemljemo kot veljavnega. S= tem je samo še bolj potrjena domneva, da gre pri samopodobi, osebnostnih dimenzijah in dimenzijah psihičnega zdravja za pojave, ki so medseboj= no povezani (delno tudi prepleteni) in sicer tako, da njihove povezave temeljijo tudi = na nekaterih neposrednih vzročnih odnosih.

= Splošna diskusija in zaključki

Izsledki naše raziskave

Literatura

Baltes, P. B., & Staudinger, U. M. (2000) Wisdom: A metaheuristic (pragmatic) to orchestrate mind and virtue toward excellence. American Psychologist, 55, 122-136.

Bar-On, R. (19= 97) Bar-On Emotional Quotient Inventory Administrato's Guide. Toronto, Canada: Multi-Health Systems Inc.

Baumeister, R. F., & Exline, J. J. (2000) Self-control, morality, and human strength. Journal = of Social and Clinical Psychology, 19, 29-43.

Costa, P. T. & McCrae, R. R. (1980= ). Influence of extraversion and neuroticism on subjective well-being: Happy = and unhappy people. Journal of Persona= lity and Social Psychology, 38, 668-678.

Costa, P. T. Jr., & McCrae, R. R. (1992a). Revised NEO Personality Inventory (NEO-PI-R) and NEO Five-Factor Inventory (NEO-FFI) professional manual. Odessa= , Fla.: Psychological Assessment Resour= ces.

Costa, P. T., & McCrae, R. R. (199= 2b). Four ways five factors are basic. = Personality and Individual Differences, 13, 653-665.

Costa, P. T., & McCrae, R. R. (199= 2c). Reply to Eysenck. Personality and Individual Differences, 13, 861-865.

Costa, P., McCrae, R. R., & Zonder= man, A. (1987). Environmental and dispositional influences on well-being: Longitudinal follow -up of an American national sample. British Journal of Psychology, 78, 299-306.

Csikszentmihalyi, M. (1990) Flow: The Psychology of Optimal Experience. <= st1:place w:st=3D"on">New York: HarperCollins.

Csikszentmihalyi, M. (1997). Finding flow: The psychology of engag= ement with everyday life. New = York: Basic Books.

Diener, E. (1984). Subjective well-bei= ng. Psychological Bulletin, 95, 542-575.

Diener, E. (1994). Assessing subjective well-being: Progress and opportunities. Social Indicators Research, 31, 103-157.

Diener, E. (1995a). A value based inde= x for measuring national quality of life. Social Indicators Research, 36, 107-127.

Diener, E. (1995b). Subjective well-be= ing in cross-cultural perspective. In H. Grad, A. Blanco, & J. Georgas (Eds.)= , Proceedings of the 12th International Congress of Cross-Cultural Psychology. Swets & Zeitlinger.

Diener, E. (1996). Traits can be power= ful, but are not enough--Lessons from subjective well-being. Journal of Research in Personality, 30, 389-399.

Diener, E. (1998). Subjective well-bei= ng and personality. In D. Barone, M. Hersen, & V. Van Hasselt (Eds.), Advanced personality, (pp. 311-33= 4). New York: Plenu= m Press.

Diener, E. (2000a). Subjective well-be= ing: The science of happiness and a proposal for a national index. American Psychologist, 34-43.

Diener, E. (2001). Subjective well-being. In N. J. Smelser & P. B. Baltes, Eds., International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences. Oxford: Elsevier.

Diener, E. & Biswas-Diener, R. (2000b). New directions in subjective well-being research: The cutting edge. Indian Journal= of Clinical Psychology, 27, 2= 1-33.

Diener, E. & Diener, M. (1995). Cross-cultural correlates of life satisfaction and self-esteem. Journal of Personality and Social Psychology, 68, 653-663.

Diener, E., Emmons, R. A., Larsen, R. = J., & Griffin, S. (1985). The Satisfaction With Life Scale. Journal of Personality Assessment, 49, 71-75.

Diener, E. & Fujita, F. (1997). So= cial comparisons and subjective well-being. In B. Buunk & F. X. Gibbons (Eds.), Health, coping, and well-being: Perspectives from social comparison theory, (pp. 329-357). Mahwah, NJ: Erlbaum.

Diener, E. & Lucas, R. E. (1999a). Temperament, personality, and subjective well-being. In Kahneman, D., Dien= er, E. & Schwarz, N. (Eds.) Well-b= eing: The foundations of hedonic psychology (pp. 213-229). New York: Russell Sage Foundation.

Diener, E. & Lucas, R. E. (1999b). Personality, and subjective well-being. In D. Kahneman, E. Diener, & N. Schwarz (Eds.). Well-being: The foundations of hedonic psychology ( pp. 213-22= 9). New York: Russe= ll Sage Foundation.

Diener, E., Sandvik, E., Pavot, W., &a= mp; Fujita, F. (1992). Extraversion and subjective well-being in a U.S. n= ational probability sample. Journal of Res= earch in Personality, 26, 205-21= 5.

Diener, E., Sapyta, J. J., & Suh, = E. (1998). Subjective well-being is essential to well-being. Psychological Inquiry, 9, 33-37.

Emmons, R. A. & Diener, E. (1985a). Factors predicting satisfaction judgments: A comparative examination. Social Indicators Research, 16, 157-167.

Emmons, R. A., & Diener, E. (1985b= ). Personality correlates of subjective well-being. Personality and Social Psychology Bulletin, 11, 89-97.

Eysenck, H. J. (1952). The scientific study of personality. Londo= n: Routledge & Kegan Paul.

Eysenck, H. J. (1967). The biological basis of personality. Sprin= gfield, IL: Charles C. Thomas.

Eysenck, H. J. (1970). The structure of hum= an personality (3rd ed.). Lo= ndon: Methuen.

Eysenck, H. J. (1991). Dimensions of personality: 16, 5, or 3?--Criteria for a taxonomic paradigm. Personality and Individual Difference= s, 12, 773-790.

Fleming, J. S., & Watts, W. A. (1981). The dimensionality of self-esteem: Some results for a college sample. Journal of Personality and Social Psychology, 39, 921-929.<= o:p>

Frankl, V.E. (1962). Man's search for meaning: An introduction to logotherapy. Boston, Beacon Press.

Fung Ju Lan (1971). Istorija kineske filosofije. Beograd: Nolit. (Izvirn= ik izšel 1948)

Herringer, L. G. (1998). Facets of extraversion related to life satisfaction. Personality and Indiv= idual Differences, 24, 731-733.

Jahoda, M. (19= 58). Current concepts of positive mental health. New York: Basic Books.

Jang, K. L., McCrae, R. R., Angleitner= , A., Riemann, R., & Livesley, W. J. (1998a). Heritability of facet-level tr= aits in a cross-cultural twin sample: Support for a hierarchical model of personality. Journal of Personality and Social Psychology, 74, 1556-1565.

Jang, K. L., Livesley, W. J., McCrae, = R. R., Angleitner, A., & Riemann, R. (1998b). Heritability of facet-level tra= its in a cross-cultural twin sample: Support for a hierarchical model of personality. Journal of Personality and Social Psychology, 74, 1556-1565.

Kwan, V. S. Y., Bond, M. H., & Sin= gelis, T. S. (1997). Pancultural explanations for life satisfaction: Adding relationship harmony to self-esteem. Journal of Personality and Social Psychology, 73, 1038-1051.

Lucas, R. E. & Diener, E. (2000). Personality and subjective well-being across the life span. In D. Molfese & V. Molfese (Eds.) Temperamen= t and personality development across the life span, <= st1:City w:st=3D"on">Mahway, NJ: Lawrence Erlbaum Associates.

Lucas, R. E., Diener, E., Shao, L., &a= mp; Suh, E. (1998). Extraversion= and pleasant affect: Analyses from 40 nations. Manuscript submitted for publication.

Lyubomirsky, S. (2001). Why are some p= eople happier than others? The role of cognitive and motivational processes in well-being. American Psychologist, 56, 3, 239-249.

Magnus, K., Diener, E., Fujita, F., &a= mp; Pavot, W. (1993). Extraversion and neuroticism as predictors of objective = life events: A longitudinal analysis. J= ournal of Personality and Social Psyc= hology, 65, 1046-1053.

Markus, H. R. & Kitayama, S. (1991= ). Culture and the self: Implications for cognition, emotion, and motivation.= Psychological Review, 98, 224-253.

Maslow, A. H. (1954). Motivation and personality. New York: Harper.

McCrae, R. R. & Costa, P. T. (1986= ). Personality, coping, and coping effectiveness in an adult sample. Journal of Personality, 54, 385-4= 05.

McCrae, R. R. & Costa, P. T. (1991). Adding liebe und arbeit: The full five-fa= ctor model and well-being. Personality and Social Psychology Bulletin, 17, 227-232.

Musek, J. & Avsec, A. (2002). Pozi= tivna psihologija: subjektivni (emocionalni) blagor zadovoljstvo z življenj= em. Anthropos, 3= 4, št. 1/3, s= tr. 41-68..

Myers, D. G. (1992). The pursuit of happiness: Who is happy--and why. New York: William Morrow. =

Myers, D. G. & Diener, E. (1995). = Who is happy? Psychological Science, 6, 10-19.

Myers, D. G. & Diener, E. (1996). = The pursuit of happiness. Scientific American, 70-72.

Oishi, S., Schimmack, U., & Diener= , E. (2001). Pleasures and subjective well-being. European Journal of Personality, 15, 153-167.

Okun, M. A. & George, L. K. (1984). Physician- and self-ratings of health, neuroticism and subjective well-bei= ng among men and women. Personality a= nd Individual Differences, 5, 533-539.

Pavot, W., Diener, E., & Fujita, F. (1990). Extraversion and happiness. Personality and Individual Differences, 11, 1299-1306.

Rogers, C. R. (1961). On becoming a person: A therapist's view of pschotherapy. Boston: Houghton Mifflin.

Ryff, C. D. (1989). Happiness is every= thing, or is it? Explorations on the meaning of psychological well-being. Journal of Personality and Social Psychology, 57, 1069-1081.

Ryff, C. D., & Keyes, C. L. M. (1995).= The structure of psychological well-being revisited. Journal of Personality and Social Psychology, 69, 719-727.

Ryff, C. D., & Singer, B. (1998). = The contours of positive human health. Psychological Inquiry, 9, 1-28.

Schimmack, U. & Diener, E. (1997). Affect intensity: Separating intensity and frequency in repeatedly measured affect. Journal of Personality and Social Psychology, 73, 1313-1329.

Schimmack, U., Oishi, S., Diener, E., = & Suh, E. (2000). Facets of affective experiences: A framework f= or investigations of trait affect. Personality and Social Psychology Bulletin, 26, 655-688.

Seligman, M. E. P. (1998a). Learned Optimism: How to Change Your Mind a= nd Your Life (2nd. ed.). New York: Pocket Books.

Seligman, M. E. P. (1998b). Positive psychology network concept paper. Philadelphia. Retrieved June 22, 2000 from the World= Wide Web: http:/= /www.positivepsychology.org/ppgrant.htm

Sheldon, K., Frederickson, B., Rathund= e, K., Csikszentmihalyi, M., & Haidt, J. (2000). Positive psychology manifesto <= /span>(Rev. ed.). Philadelphia. Retrieved June = 22, 2000 from the World Wide Web: http:/= /www.positivepsychology.org/akumalmanifesto.htm

Simonton, D. K. (2000) Creativity: Cognitive, personal, developmental, and social aspects. American Psychologist, 55, 151-158.

Snyder, C. R. (1994) The psyc= hology of hope. New= York. Free Press.

Snyder, C. R. (2000) Handbook= of hope: Theory, measures, and applications. New York: Academic Press.<= /span>

Suh, E. M., & Oishi, S. (2002). Subjective well-being across cultures. In W. J. Lonner, D. L. Dinnel, S. A. Hayes, & D. N. Sattler (Eds.), Online Readings in Psychology and Culture (Unit 7, Chapter = 1), (http://www.wwu.ed= u/~culture), Center for Cross-Cultural Research, Western Washington University, Belling= ham, Washington USA.

Tangney, J. P. (2000) Humility: Theore= tical perspectives, empirical findings, and directions of future research. <= i>Journal = of Social and Clinical Psychology, 19, 70-82.

Taylor, S. E., Kemeny, M. E., Reed, G.= M., Bower, J. E., & Gruenewald, T. L. (2000) Psychological resources, posi= tive illusions, and health. American Psychologist, 55, 99-109.

Vorländ= er, K. (1977). Zgodovina filozofije I. Ljubljana, Slovenska Matica.

Watson, D. & Clark, L. A. (1984). Negative affectivity: The disposition to experience aversive emotional sta= tes. Psychological Bulletin, 96, 46= 5-590.

Watson, D., Clark, L. A., & Telleg= en, A. (1988). Development and validation of a brief measure of positive and nega= tive affect: The PANAS scales. Journal = of Personality and Social Psychol= ogy, 54, 1063-1070.