A MULTIPLE COMPUTATIONAL MODEL

Raziskava proučuje odnos med stopnjo vernosti ter dimenzijami vrednotne in duhovne usmerjenosti. 509 oseb obeh spolov in različne starosti smo razdelili v štiri skupine gl= ede na robustno samoocenjeno stopnjo vernosti. Pri vseh skupinah smo z ustrezni= mi psihološkimi merskimi instrumenti izmerili vrednotno in duhovno usmerjenost. Analiza dobljenih podatkov je pokazala, da se stopnja vernosti pomembno povezuje z razlikami v vrednotni in duhovni usmerjenosti. Čim višja je stopnja vernosti, tem nižja je dionizična vrednotna usmerjnost (zlasti usmerjenost k hedonskim in čutnim vrednotam) in tem višja je stopnja usmerjenosti k verskim vrednotam. Čim višja= je stopnja vernosti, tem višja je tudi izmerjena stopnja splošne duh= ovne usmerjenosti in tem višja je stopnja posameznih dimenzij duhovne usmerjenosti, zlasti dimenzije vernost – numinoznost - predanost. Ver= ske vrednote in duhovna dimenzija vernosti med vsem spremenljivkami najbolj predicirajo stopnjo vernosti.

<= /span>

1 UVOD

Vera, vrednote in duhovnost= so vsekakor povezane, čeprav ne istovetne pojmovne kategorije. Čepra= v so se od Williama Jamesa (1982/1902) dalje ukvarjali z vprašanji religije= in duhovnosti mnogi prominentni psihologi, pa je bilo do nedavnega sorazmerno = malo empiričnega raziskovanja na tem področju. V sodobnem času se= je odprlo tudi vprašanje ti. duhovne inteligentnosti (Zohar in Marshall, 2000) in morda si lahko obetamo, da bodo raziskave tukaj kmalu prispevale pomembne prispevke k boljšemu razumevanju človekovega verskega doživljanja in duhovnosti.

Drugo pomembno področje psihološkega raziskovanja, ki se je že v preteklosti dotaknilo tematike duhovnosti, je področje vrednot. Verski in duhovni odnos do s= veta je povezan z vrednotami in vrednotnimi usmeritvami. Tako so vsaj nekatere verske in duhovne vrednote zastopane v večjih lestvicah vrednot (Musek, 1993a,b 2000; Rokeach, 1973; Schwartz in Bilsky, 1987, 1991). Več razi= skav je pokazalo, da imajo vrednote pomembno in včasih tudi visoko predikti= vno vrednost v odnosu do številnih področij človekovega delovanja (Musek, 2000). Med drugim je trdno ugotovljena signifikantna povezava vredn= ot, zlasti verskih, z verskimi, svetovno nazorskimi in političnimi prepričanji (Musek, 1998, 2000).

Versko doživljanje in stopnja vernosti sta torej po vsej verjetnosti močno povezana tako z vrednotami (vrednotnimi usmeritvami), kot tudi z dimenzijami duhovnosti. Pričakovati je, da se pri osebah z različno stopnjo vernosti pojavljajo razlike v vrednotni in duhovni usmerjenosti in da lahko na podla= gi vrednotnih in duhovnih usmeritev posameznika učinkovito napovedujemo stopnjo njegove vernosti.

Na podlagi omenjenih premis lahko izpeljemo domnevo, da prihaja do razlik v vrednotnih in duhovnih usmeritvah v odvisnosti od stopnje vernosti posameznih oseb. To je hkrati temeljna hipoteza pričujočega empiričnega raziskovanja, ki je potemtakem zasnovano kot študija, ki naj osvetli, ali je stopnja verno= sti dejavnik vrednotne in duhovne usmerjenosti in tudi obratno, ali in v kolikšni m= eri se dimenzije vrednotne in duhovne usmerjenosti pojavljajo kot dejavniki in prediktorji stopnje vernosti.

2 METODA

Udeležen= ci

V raziskavo je bilo vključenih 509 oseb obeh spo= lov in vseh starostnih razredov. V vzorcu je bilo 185 moških in 324 žensk.= Gre za osebe v razponu od 13 do 73 let, z aritmetično sredino 33 let in s standardno deviacijo 11,44. Glede na samoocenjeno stopnjo vernosti so bili udeleženci razdeljeni tako, kot kaže spodaj:

popolnoma nič verni 80= 15,7 odstotka

rahlo verni &nbs= p; &= nbsp; &nbs= p; 128 &= nbsp; 25,1 odstotka

zmerno verni &nb= sp; = 211 &= nbsp; 41,5 odstotka

zelo verni = ; <= /span> &= nbsp; 90= 17,7 odstotka

&nb= sp;

Aparat

Kot je razvidno iz prejšnjega razdelka, smo stopn= jo vernosti ugotavljali s pomočjo štiristopenjske samoocenjevalne lestvice.

Za merjenje vrednotne usmerjenosti smo uporabili Musk= ovo lestvico vrednot (MLV, natančnejši opis v Musek, 2000, str. 30-40= ). Lestvica je prirejena tako, da je mogoče poleg vrednosti posameznih vrednot oceniti tudi generalnejše kategorije vrednot. In sicer gre za = 11 vrednotnih kategorij srednjega obsega (vrednotne usmeritve: čutna, var= nostna, statusna, patriotska, societalna (demokratična), socialna, tradicional= na, kulturna, spoznavna, aktualizacijska, verska), za 4 vrednotne kategorije večjega obs= ega ali vrednotne tipe (hedonski, potenčni, moralni in izpolnitveni tip vrednot) in za 2 vrednotni kategoriji največjega obsega (dionizič= na in apolonska velekategorija). S pomočjo MLV je mogoče med drugimi meriti tudi versko vrednotno usmeritev, kar je eden izmed možnih indikatorjev stopnje vernosti.

Za merjenje duhovne usmerjenosti smo uporabili posebno lestvico duhovnosti, ki smo jo oblikovali na podlagi izbora in modifikacije večjega števila postavk iz več virov (med njimi tudi s prilagajanjem nekaterih postavk lestvice BMMRS, Idler in sod., 1999). Kon&#= 269;na modificirana lestvica vsebuje 54 postavk (Maravič, 2004; Musek in Maravič, 2004). Zanesljivost (notranja konsistentnost) lestvice je vis= oka, Cronbachov alfa koeficient znaša 0,94.

Oblikovanje raziskave

Raziskava je bila oblikovana kot kombinacija variančno analitičnega pristopa in korelacijskega ter multivariat= nega raziskovanja.

Postopek=

Udeleženci so izpolnili lestvico vrednot MLV in vprašalnik duhovne inteligentnosti na spletni strani, zbiranje podatko= v pa je potekalo v marcu in aprilu 2004. Izpolnjevanje je bilo anonimno. Dobljeni podatki so bili tabelirani in obdelani s pomočjo statističnih ana= liz po programskem paketu SPSS.13. Uporabljene so bili različne metode obdelave podatkov, vključujoč analize variance, multivariatne postopke faktorske in diskriminantne analize.

3 REZULTATI IN DISKUSIJA

Glede na temeljno hipotezo raziskave lahko prikaz rezultatov razdelimo v nekaj zaporednih delov. Najpr= ej sem s faktorsko analizo postavk lestvice duhovnosti določil glavne dimenzije duhovne usmerjenosti (glavne dimenzije vrednotnih usmeritev predvideva že uporabljena lestvica vrednot). Nato je bila s pomoč= jo analiz variance izmerjena statistična pomembnost razlik v vrednotnih in duhovnih usmeritvah glede na stopnjo vernosti. Končno sem s pomoč= jo diskriminantnih in regresijskih analiz ugotavljal, katere vrednotne in duho= vne usmeritve v največji meri prispevajo k razlikovanju med skupinami oseb= z različno stopnjo vernosti.

Dimenzije vrednotnih in duhovnih usmeritev v odnosu do stopnje vernosti=

S pomočjo lestvice vre= dnot MLV smo izmerili 11 vrednotnih usmeritev srednjega obsega (čutne, varnostne, stat= usne, patriotske, demokratske, socialne, tradicionalne, kulturne, spoznavne, aktualizacijske in verske vrednote= ).= Te se združujejo v usmeritve večjega obsega (hedonske, potenčne, moralne in izpolnitvene ali humanistične vrednote) in usmeritve največjega obsega (dionizične in apolonske vrednote). Preglednica= 1 kaže ocene pomembnosti omenjenih vrednotnih kategorij glede na stopnjo vernosti in rezultate preverjanja razlik med skupinami s pomočjo anali= ze variance.

Očitno je, da na ravni vrednotnih kategorij srednjega obsega s stopnjo vernosti signifikantno narašča ocena pomembnosti verskih in patriotskih vrednot, medtem = ko upada pomembnost čutnih, aktualizacijskih, varnostnih, kulturnih in statusnih vrednot (pri drugih kategorijah srednjega obsega ni pomembnih raz= lik med skupinami glede na vernost).

Na ravni vrednotnih kategor= ij večjega obsega je opaziti signifikantno upadanje pomembnosti hedonskih= in na ravni kategorij največjega obsega signifikantno upadanje pomembnosti dionizičnih vrednot.

= Preglednica 1. Ocene pomembnosti vrednotnih kategorij glede na stopnjo vernosti in rezultati analiz variance.*

Dimenzije vrednot	Stopnja vernosti=	ANOVA
nič	rahlo	zmerno	zelo	F	Sig.
Srednji obseg
čutne	7,937	7,661	7,173	6,678	6,464	,000
varnostne	8,652	8,647	8,313	7,807	3,849	,010
statusne	4,543	4,686	4,383	3,766	2,895	,035
patriotske	4,858	5,446	5,939	5,930	3,227	,023
demokratske	8,595	8,047	8,034	7,910	1,947	,121
socialne	8,623	8,716	8,945	8,613	1,160	,325
tradicionalne	7,836	8,159	8,213	8,109	,985	,400
kulturne vrednote	7,358	6,978	6,587	6,461	3,564	,014
spoznavne	8,709	8,436	8,325	8,555	,987	,399
aktualizacijske	8,020	7,837	7,460	7,078	4,773	,003
verske	2,015	4,000	7,675	8,922	157,366	,000
Večji obseg
hedonske	7,000	6,805	6,408	5,931	4,452	,004
potenčne	4,706	4,982	4,987	4,625	,808	,490
moralne	8,459	8,534	8,644	8,404	,544	,652
izpolnitvene	7,924	7,641	7,399	7,328	2,454	,063
Največji obseg
dionizične	6,232	6,135	5,735	5,192	4,604	,004
apolonske	8,273	8,225	8,257	8,124	,155	,926

* Ničle pred decimalno vejico so opuščene.

S pomočjo faktorske analize sem nato skušal določiti glavne dimenzije duhovne usmerjenosti. Najpomembnejši kazalci indicirajo ustreznost korelacijske matrike 54 postavk Lestvice duhovnosti kot primerne za nadaljnje faktorske analize. Ustreznost vzorčenja po Kaiser-Meyer-Olkinovem testu je visoka in znaša 0,94= 1; prav tako pa je visoko signifikanten tudi Bartlettov test sferičnosti (p<0,001). Faktorji so bili izločeni po metodi glavnih komponent in rotirani s pomočjo Promax metode rotacije.

Na podlagi kriterijev za izločanje faktorjev (zl= asti Cattellovega testa drobirja – scree test) se lahko odločimo za t= ri faktorske solucije. Prva zajema en sam faktor, ki ga lahko interpretiramo k= ot generalni faktor duhovnosti (pojasnjuje 29,16 odstotkov celotne variance v izvorni korelacijski matriki 54 postavk). Druga solucija zajema tri faktorj= e, ki pojasnjujejo skupaj 40,63 odstotka izvorne variance. Tretja solucija zaj= ema pet faktorjev, ki pojasnjujejo 47,32 odstotkov izvorne variance.

Kot rečeno so praktično vse postavke Lestvi= ce duhovnosti signifikantno nasičene s prvim faktorjem pri enofaktoski soluciji, kar pomeni, da lahko ta faktor interpretiramo kot generalni (splošni) faktor duhovnosti. Ta faktor korelira kar 0,998 s skupno točkovno vrednostjo lestvice.

Prvi faktor pri trifaktorski soluciji najbolj nasi= 69;a postavke lestvice, ki pomenijo občutje višjega smisla, vernosti in predanosti (faktor višjega smisla). Z drugim faktorjem so najbolj nasičene postavke, ki se nanašajo na občutje harmonije, notranjega miru, povezanosti, hvaležnosti in odpuščanja (fak= tor harmonije). S tretjim faktorjem so nasičene predvsem postavke, ki predstavljajo občutje rasti, samoizpopolnjevanja in premagovanja lastn= ih napak (faktor rasti).

= Pri petfaktorski soluciji dobimo po vrsti faktorske dimenzije, ki jih lahko interpretiramo kot

dimenzija smisla (značilne postavke: moja duhovnost daje smis= el dogodkom v mojem življenju; moje duhovno prepričanje mojemu življenju občutek pomembnosti in smisla; brez občutka duhovnosti bi bilo moje vsakdanje življenje brez smisla; če = na najtežje in najbolj vznemirjajoče dogodke pogledam z vidika duhovnosti, dajejo smisel mojemu življenju; kadar nisem povezan z duhovno platjo svojega življenja, izgubim svoj smisel);
dimenzija povezanosti, harmonije, notranjega miru in hvaležno= sti (značilne postavke: čutim povezanost z izvirom vsega življenja; živim v harmoniji s svojimi najglobljimi vrednota= mi in s svojim smislom življenja; lepota stvarstva me notranje prevz= ame; čutim hvaležnost za življenje; v svojih odnosih z drugi= mi izražam in prejemam ljubezen in odpuščanje; občudu= jem stvarstvo in ga spoštujem; hvaležen sem za vse darove; čutim globok notranji mir oziroma harmonijo);
dimenzija verskega in numinoznega (značilne postavke: v kolikšni meri bi sami zase rekli, da ste verni...; meditiram ali molim; v svetu prepoznavam navzočnost božanskega; vera je za= me izvir moči in tolažbe; verjamem v življenje po smrti);<= o:p>
dimenzija rasti in (samo)izpopolnjevanja (značilne postavke: pogosto se mi zdi, da ne bom mogel nikoli nadoknaditi napak, ki sem jih storil v preteklosti, ne glede na to, kako se zdaj trudim; pogosto se = mi zdi, da mi ni upelo živeti tako, kot je prav; odpustil sem si stv= ari, ki sem jih naredil narobe; težko si odpustim nekatere stvari, ki = sem jih storil);
dimenzija odpuščanja in sprejemanja (značilne posta= vke: odpuščam tistim, ki me prizadenejo; precej hitro se lahko sp= et spoprijateljim s prijatelji, ki so me na neki način ranili; nekat= ere zamere sem gojil mesece ali leta; druge sprejemam tudi takrat, ko nare= dijo kaj, kar se mi zdi napačno; verjamem, da kadar ljudje rečejo= , da mi odpuščajo za nekaj, kar sem storil, to tudi v resnici mislijo).

Preglednica 2 kaže faktorske točkovne vredn= osti posameznih dimenzij duhovnosti glede na stopnjo vernosti. Zadnja dva stolpca preglednice pa kažeta tudi podatke analiz variance, s katerimi je bila preverjena statistična pomembnost razlik med skupinami vernosti za vsa= ko dimenzijo duhovne usmerjenosti. Kot vidimo, s stopnjo vernosti skoraj monot= ono naraščajo faktorske vrednosti pri vseh dimenzijah duhovnosti, raz= en pri dimenziji rasti in izpopolnjevanja, a tudi tukaj so vrednosti daleč najvišje pri skupini najbolj vernih oseb. Pri vseh dimenzijah duhovnos= ti so razlike med skupinami oseb glede na stopnjo vernosti visoko signifikantn= e, pri čemer so F vrednosti daleč najvišje pri dimenziji vernos= ti (vernost numinoznost predanost), kot bi tudi pričakovali. Zaključ= imo torej lahko, da so dimenzije duhovne usmerjenosti tem močneje izražene, čim višja je stopnja vernosti posameznikov.

= Preglednica 2. Faktorske vrednosti in rezultati analiz variance pri posameznih dimenzij= ah duhovnosti glede na stopnjo vernosti.*

Dimenzije duhovnosti	Stopnja vernosti=	ANOVA
nič	rahlo	zmerno	zelo	F	Sig.
Petfaktorska solucija
smisel	-,785	-,309	,190	,692	47,776	,000
povezanost harmonija notranji mir hvaležnost	-,511	-,314	,075	,724	32,295	,000
vernost numinoznost predanost	-1,384	-,573	,406	1,095	334,356<= o:p>	,000
rast izpopolnje-vanje	-,002	-,189	-,059	,411	7,071	,000
odpuščanje sprejemanje	-,423	-,064	,095	,244	7,663	,000
Trifaktorska solucija
višji smisel	-1,103	-,464	,289	,964	135,046<= o:p>	,000
harmonija	-,603	-,290	,108	,696	34,272	,000
rast	-,050	-,223	-,054	,488	10,052	,000
Enofaktorska solucija
g-faktor duhovnosti	-1,002	-,454	,240	,975	113,407<= o:p>	,000

* Ničle pred decimalno vejico so opuščene.

Diskriminativna in napovedna moč dimenzij vrednotne in duhovne usmerjenosti glede na stopnjo vernosti

Pa se vprašajmo še bolj natančno, katere dimenzije vrednotne in duhovne usmerjenosti največ prispevajo k razlikovanju med skupinami z različnimi stopn= jami vernosti. Da bi to ugotovil, sem opravil skupno diskriminantno analizo za dimenzije vrednotnih in duhovnih usmerjenosti. Pri tem sem upošteval vrednotne kategorije srednjega obs= ega in petfaktorsko solucijo dimenzij duhovnosti, saj so predhodne analize pokazal= e, da se na teh ravneh najbolj izrazito pokažejo razlike med skupinami ve= rnih oseb.

Diskriminantna analiza je i= zločila eno zelo pomembno diskriminantno funkcijo. Ta pojasnjuje v primeru vrednotn= ih dimenzij 95,6 odstotka diskriminativne varianc in ima zelo signifikantno vrednost Wilksovega koeficienta lambda. Skupinski centroidi funkcije kažejo, da enoznačno in linearno ločuje skupine glede na vernost: najnižje vrednosti so pri skupini nič vernih in najvišje pri skupini zelo vernih.

Preglednica 3 prikazuje nasičenja vrednotnih in duhovnih dimenzij z diskriminantno funkcijo. D= aleč največ prispevata k razlikovanju stopenj vernosti dimenzija duhovnosti vernost – numinoznost – predanost in ocena pomembnosti verskih vrednot. V celoti gledano je očitno, da dimenzije duhovnosti močn= eje določajo stopnjo vernosti kot dimenzije vrednot.

Preglednica 3. Nasičen= ja vrednotnih in duhovnih dimenzij z izločeno diskriminantno funkcijo.

Dimenzije vrednot in duhovnosti	Nasičenje<= o:p>
vernost numinoznost predanost<= /p>	,818=
verske vrednote*	,642=
smisel	,308=
povezanost hvaležnost harmonija notranji mi= r	,219=
odpuščanje sprejemanje	,103=
patriotske vrednote	,089=
rast izpopolnjevanje	,042=
tradicion= alne vrednote	,037=
socialne vrednote	,025=
spoznavne vrednote	-,030
demokrats= ke vrednote	-,060
statusne vrednote	-,065
varnostne vrednote	-,088
kulturne vrednote	-,097
aktualiza= cijske vrednote	-,109
čutne vrednote	-,127

* Vrednotne kategorije so napisane kurzivno, dimenzije duhovnosti pa z navadn= im tiskom.

Tudi regresijske analize potrjujejo, da so med vrednotnimi kategorijami verske vrednote tiste, ki daleč najbolj napovedujejo stopnjo vernosti. Ocena pomena verskih vred= not je veliko boljši napovedovalec stopnje vernosti kot ocene vseh drugih vrednotnih kategorij skupaj. Verske vrednote korelirajo s stopnjo vernosti 0,721 (kar pomeni 0,520 odstotka skupne variance med verskimi vrednotami in vernostjo), medtem ko je multipla korelacija vseh ostalih vrednotnih katego= rij s stopnjo vernosti le še 0,338 (0,114 skupne variance s stopnjo vernos= ti).

Pet dimenzij duhovnosti predstavlja še močnejši prediktorski niz stopnje vernosti ko= t so vrednotne dimenzije. Njihova multipla korelacija s stopnjo vernosti je 0,821 (0,670 skupne variance). Tudi tu je levji delež napovedne moči pri eni sami dimenziji duhovnosti, to je dimenzija vernost – numinoznost – predanost (R=3D0,813; R²=3D0,661). Vse druge dimenzije le še mini= malno dodatno prispevajo k napovedovanju stopnje vernosti.

4 ZAKLJUČKI

Izsledki naše raziskave so jasno pokazali,= da je stopnja vernosti pomemben dejavnik vrednotne in duhovne usmerjenosti. Še bolj enoznačne so povezave med vernostjo in duhovno usmerjenos= tjo. Višja kot je stopnja vernosti, višje je tudi stopnja duhovne usmerjenosti in to tako pri generalni dimenziji duhovnosti kot pri posamezn= ih vsebinskih dimenzijah duhovnosti. Razlike v stopnji vernosti lahko v dale&#= 269; največji meri napovedujemo na podlagi verske vrednotne usmerjenosti v okvirju vrednotnih kategorij in na podlagi dimenzije vernosti, numinoznosti= ter predanosti v okvirju dimenzij duhovnosti.

Literatura

&nbs= p;

Idler, E. L., in sod. (2003). Multidimensional measurement of religiousness/spirituality for use in health research. Dobljeno na: http://www.fetzer.org/Resources/mm_doc/The%20Fet= zer%20Books%20Update.pdf

James, W. (1982/1902). The varieties of re= ligious experience. New York: Penguin Books.

Maravič, K. (2004). Duhovna inteligentnost v povezavi z vrednotami in zadovoljstvom z življenjem. Diplomsko del= o. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

Musek, J. in Maravič, K. (2004). Vrednote in duhovna inteligentnost. Anthropos, 2004, 1-4, 271-289.

Musek, J. (1993a). Osebnost in vrednote.. Ljubljana, Educy.

Musek, J. (1993b). The universe of human values: a structural and developmental hierarchy. Studia Psychologica (Bratislava), 35, 4-5, 321-326.

Musek, J. (1998). Political and religious adherence in relation to individual valu= es. Studia Psychologica (Bratislava), = 1998, 40, 1-2, 47-59.

Musek, J. (2000). Nova psihološka teo= rija vrednot. Ljubjana: Educy.

Rokeach, M. (1973). The nature of human valu= es. New York, The Free Press.

Schwartz, S. H. in Bilsky, W. (1987). Toward a universal psychological structure of h= uman values. Journal of Personality and = Social Psychology, 53, 3, 550-562.

Schwartz, S. H. in Bilsky, W. (1990). Toward a theory of the universal content and st= ructure of values: Extensions and cross-cultural replications. Journal of Personality and Social Psychology, 58, 878-891.

Zohar, D. in Marshall, I. (2000). Duhovna inteligenca. Tržič: Učila.

Janek Musek

Literatura