Running head: EMOTIONAL AND COGNITIVE STATES

Znanstveni empirično raziskovalni članek

&nb= sp;

Vrednote, spol in vrsta šole kot dejavniki odno= sa srednješolske mladine do priseljencev

Janek Mu= sek

Univerza= v Ljubljani

Ana Križman

&nb= sp;

Povzetek=

Sodobna družba postaja vse mobilnejša in vse bolj mu= ltikulturna. Odnos do priseljenih oseb je zato pomemben dejavnik družbene stabilnosti in družbenega sožitja, to pa velja še posebej za mlajše generacije. Na odnos do priseljenih oseb vplivajo številni faktorji, m= ed katerimi je tudi vrednotna usmerjenost. V tej raziskavi sva skušala empirično ugotoviti, kako in v kolikšni meri lahko s pomočjo vrednotnih usmeritev dijakinj in dijakov napovedujemo njihov odnos do priseljenih oseb. Izsledki raziskave so prepričljivo pokazali visoko m= ero napovedne vrednosti vrednot pri odnosu do priseljencev. Prav tako so pokazali tudi signifikantne učinke spola, vrste šole ter interakcije med spolom in tipom šole. Izsle= dki imajo poleg teoretičnega tudi praktični pomen. Kažejo namreč na močno podcenjeno vlogo vredn= ot pri oblikovanju odnosa do priseljenih oseb. Po vsej verjetnosti lahko na ta odnos vplivamo z ustvarjanjem ustreznega vrednotnega sistema bolj kot z drugimi dejavniki. <= span class=3DGramE>Pomembno je, da se tak vrednotni sistem oblikuje že pri mlajši generaciji, saj so že oblikovane vrednotne orientacije stabilen psihični pojav, ki ga je težko spreminjati. =

&nb= sp;

Klju= 9;ne besede

vrednote, vredno= tna usmerjenost, vrednotni sistem, odnos do tujcev, odnos do priseljencev, ksenofobija

&nb= sp;

Abstract=

Values, gender and type of school in relation to adolescents’ attitudes toward immigrants

Contemporaneous society is rapidly moving to high mobility and multiculturality. Therefore,= the attitudes toward minorities, strangers and immigrants increasingly become important factors of societal stability, especially in the perspective of younger generations. Accordin= g to our hypothesis, value orientatons influence the attitudes toward immigrants= or strangers. In the present study, we aimed to investigate to what extent the= value orientations of middle-school attendants predict the attitudes toward immigrants. The results yielded very substantial predictive power of value orientations. Additionally, the results showed significant effects of gende= r, type of school, and also significant interaction between gender and type of school. Our findings should have both theoretical and practical meaning. In= the light of the results we may conclude that the role of values in predicting = the relationship toward immigrant population has been rather underestimated in = our society (and in the others probably as well). The formation and support of adequate value system in young people could be especially efficient in establishment of a constructive and benign attitude toward strangers, immigrants and minority members. It is important to create relevant value system already in early adolescent generation, having in mind the fact that individual value systems are in process of formation in that age, and become very stable and less flexible later in adulthood.

&nb= sp;

Keywords=

values, value orientation, value system, attitudes, attitudes toward immigrants, xenophob= ia

Vrednote= , spol i= n vrsta šole kot dejavniki odnosa srednješolske mladine do priseljencev

Uvod

Za sodobno družbo je značilno stopnjevanje mobilnos= ti in multikulturnosti. Zlati v razvitem svetu se poja= vlja vedno več priseljenih oseb, pogosto tudi iz okolij, ki se v kulturnem = in ekonomskem pogledu močno razlikujejo. V tem procesu Slovenija <= span class=3DGramE>ni izjema. Odstotek priseljenih os= eb je tolikšen, da so odnos do teh oseb, njihova vključenost v okolico = in družbo že pomemben dejavnik družbenega sožitja in družbene stabilnosti. Pomembno je torej, da se odnos do priselj= enih oseb razvija tako, da bo to prispevalo k dru&= 2;beni stabilnosti in družbenemu sožitju.

Z naše perspektive so pomembna zlasti stališča in stereotipi, = ki se oblikujejo v odnosu med skupinami, še posebno pa, ko gre za odnos med večinskim prebivalstvom in priseljenci. Veliko razisk= av kaže, da se pri večinskem prebivalstvu pojavljajo stereotipi v od= nosu do manjšinskih skupin, med njimi tudi do priseljenega prebivalstva, ki= v nekaterih okoljih predstavlja pomemben ali celo najpomembnejši dele= 82; prebivalstva zunaj večinskega “domačega” kroga. Med takšna okolja sodi tudi Slovenija. Oblikovanje odnosov do priseljencev poteka po znanih socialno psiholoških zakonitostih, na katere opozarjajo teorija socia= lne identitete (Brown, 2000; Tajfel, 1982), paradigma minimalne skupine (Tajfel= in sod., 1971) in teorija socialnih reprezentacij (Moscovici, 1988, 2000). Vel= iko raziskovalcev se je lotevalo vprašanja, kako se v medskupinski interak= ciji oblikujejo medskupinski odnosi in medskupinski stereotipi in skušalo analizirati dejavnike, ki obvladujejo dinamiko odnosov med referenčno = in nereferenčnimi skupinami, večinskimi in manjšinskimi skupina= mi (o teh raziskavah pregledno Brown, 1995, 1998, 2000b; Brown in sod., 1986; Tajfel, 1969, 1978, 1982; Turner, 1981).

Veliko dejavnikov vpliva na odnos do tujcev in priselje= ncev. Med temi dejavniki so posebno pomembna stališča in prepričan= ja, ki jih oblikujemo v odnosu do pripadnikov drugih skupin. Veliko raziskav se= je ukvarjalo s proučevanjem vpliva stališč, prepričanj in še zlasti predsodkov ter stereotipov na odnos do nereferenčnih sk= upin in posameznikov, ki jim pripadajo (pregledno o tem Bodenhausen, 1988; Dovid= io, Evans in Tyler, 1986; Higgins in Bargh, 1987; Musek, 1993, 1997; Wyer, 1988= ). Predsodki in druga neustrezna stališča ter prepričanja pogosto vodijo k pristranemu sprejemanju in obdelovanju osebnih in socialnih informacij (Greenberg in Pyszczynski, 1985; Hamilton in Trolier, 1986; O’Sullivan in Durso, 1984; Wyer, 1988). Pri tem delujejo različni psihološki mehanizmi (Musek, 1997), med drugim = npr. iluzorne korelacije (H= amilton in Gifford, 1976; Schaller in Mass, 1989), iluzorne predstave o homogenosti= nereferenčnih skupin (“outgroup homogeneity”, Linville in sod., 1989; Quattro= ne, 1986). Raziskovalci so poročali tudi o možnos= tih in uspehih spoprijemanja s predsodki in neustreznimi stališči (Berk, 1989; Hacker, 1983; Pettigrew, 1981). V sooč= ;anju z izzivi multikulturne in globalizacijske perspektive, je raziskovanje teh dejavnikov videti še pomembnejše (Finchilescu, 1988; Gaertner in sod., 1989).

Pomemben dejavnik, ki spodbuja oblikovanje stereotipov in negativnega odnosa do priseljencev, je ekonomska tekmovalnost. Čeprav se priseljenci zaposlu= jejo po pravilu na nižje vrednotenih delovnih me= stih, jih večinsko prebivalstvo zaznava kot konkurente za domačo delovno silo (Križman, 2002, str. 35). Esses, Dovidio, Jackson in Armstrong (2= 001) ugotavljajo, da večinsko prebivalstvo jemlje priseljence kot vsiljivce oziroma konkurenco in pri tem pogosto zagovarja misel, da “več k= ot bodo dobili priseljenci, manj bo ostalo za nas&#= 8221;. Močnejše kot je to prepričanje, močnejši so negativni predsodki do priseljencev.

Prav gotovo pa predsodki in stereotipi niso edine psihosocial= ne spremenljivke, ki so pomembne pri oblikovanju odnosa do tujcev in priseljen= cev. Kar presenetljivo malo so se raziskovalci spraševali, koliko je odnos = do tujcev in priseljencev odvisen od še temeljnejših prepričanj in pojmovanj, npr. od= vrednot in vrednotnih usmeritev. Naše raziskave so prepričljivo pokazale, da so vrednote pomemben dejavnik mnogih naravnanj in usmeritev, k= i so pomembne v našem življenju, npr. versk= ih, političnih, izobraževalnih, kariernih idr. (Musek, 2000). Upravičeno se lahko vprašamo, če niso prav vrednote kot teme= ljne življenjske orientacije, torej življenjska vodila (Musek, 1993, 2= 000; Schwartz, 1992; Schwartz in Bilsky, 1987), dejavnik, ki lahko oblikuje ve&#= 269;jo ali manjšo pripravljenost, da bomo podlegli raznim stereotipom in predsodkom. Pričakujemo npr. lahko, da bo oseba z vrednotnim sistemom,= v katerem so na visokem mestu demokratične societalne vrednote (strpnost, enakopravnost, svoboda, sožitje…), le težko pristala na predsodke do tujcev, manjšinskih skupin, drugih etničnih in rasnih skupin.

Logična je torej hipoteza, da so vrednotne usmeritve dejavnik, ki je v pomembni zve= zi z odnosom do tujcev in do priseljenih oseb. Ker so vrednote psihični poj= av, ki se oblikuje in začenja stabilizirati v obdobju mladostništva, = se zdi pomembno proučiti, kak vpliv imajo vrednotne usmeritve na odnos do priseljenih oseb prav v tem obdobju. Mladostniki, ki npr. v srednji šo= li oblikujejo odnos do priseljenih oseb, so namreč generacija, ki bo post= ala nosilec tega odnosa v prihodnosti.

Na podlagi teh razmišljanj sva se odločila za empirično raziska= vo povezav med vrednotami in vrednotnimi usmeritvami na eni strani, ter odnoso= m do priseljencev na drugi strani in sicer pri mladostnikih, ki končujejo s= rednješolsko obdobje. Raziskava naj bi v prvi vrsti pojasnila napovedno vrednost vrednot= nih usmeritev na odnos do priseljenih oseb, poleg tega pa naj bi razjasnila tudi morebitne vplive spola in vrste šole na odnos med vrednotno usmerjenos= tjo ter stališči do priseljencev.

&nb= sp;

Metoda=

Udeleženci

V razisk= avo je bilo vključenih 211 dijakov četrtih letnikov srednjih šol, od tega 101 fant in 110 deklet. 109 (75 deklet in 34 fantov) je obiskovalo gimnazijski program izobraževanja, 102 (67 fantov in 35 deklet) pa je obiskovalo različne štiriletne tehnične ali tehnično izobraževalne programe. Starost udeležencev je v razponu od 17 do= 20 let s povprečjem 18,25 in standardnim odklonom 0,52. Povprečna starost gimnazijcev je bila 18,17 let (SD =3D 0,44), povprečna starost dijakov= /inj srednjih tehničnih šol pa 18,33 (SD =3D 0,59).

Aparat<= /span>

Lestvica vrednot &= nbsp;

V raziskavi smo uporabili Muskovo lestvico vrednot (ML= V, natančnejši opis v Musek, 2000, str. 30-40). Lestvica zajema 54 posameznih vrednot, ki se ocenjujejo glede na osebno vrednost oziroma pomembnost in sicer z vrednostmi od 1 do 100. Lestvica MLV vključuje t= udi ti. sidrno vrednoto (spoznavanje samega sebe), katere vrednost je že vnaprej določena (50). Ocenjevanje poteka po ustreznem navodilu, ki se= lahko poda tudi v modificirani skrajšani obliki, če gre za bolj izobražene osebe.

Lesvica = je prirejena tako, da je mogoče poleg vrednosti posameznih vrednot vredno= titi tudi generalnejše kategorije vrednot. Njihove vrednosti dobimo, če izračunamo povprečja za vrednote, ki določajo te generalne kategorije. In sicer gre za 11 vrednotnih kategorij srednjega obsega (vredn= otne usmeritve: čutna, varnostna, statusna, patriotska, societalna (demokratična), socialna, tradicionalna, kulturna, spoznavna, aktualizacijska, verska), za 4 vre= dnotne kategorije večjega obsega ali vrednotne tipe (hedonski, potenčni, moralni in izpolnitveni tip vrednot) in za 2 vrednotni kategoriji največjega obsega (dionizična in apolonska velekategorija). Tako lahko pri posamezniku poleg ocen posameznih vrednot, dobimo tudi vrednosti = za generalnejše kategorije vrednot. Lestvica MLV je zanesljiv in veljaven merski instrument, vsaj kar zadeva njeno notranjo konsistentnost (Cronbachov alfa koeficient zanesljivosti znaša 0,94). Faktorske dimenzije MLV se ujemajo s faktorskimi dimenzijami Schwartzove lestvice vrednot in drugih vrednotnih lestvic (Musek, 2000).

Stališčna lestvica= za merjenje strpnosti v odnosu do tujcev/priseljencev.

Za merjenje strpnosti oziroma nestrpnosti v odnosu do = tujcev in priseljencev je bila izdelana stališčna lestvica Likertovega t= ipa (Križman, 2002). Lestvico je sestavljalo prvotno 39 postavk, ki jih posamezniki ocenjujejo z ocenami od 1 do 5 glede na to, v kolikšni mer= i se strinjajo s posamezno postavko (1 – sploh se ne strinjam, 2 – v glavnem se ne strinjam, 3 – ne morem se odločiti, 4 – v glavnem se strinjam, 5 – popolnoma se strinjam). Postavke lestvice so bile oblikova= ne tako, da je približno polovica postavk formulirana tako, da pomeni višja ocena pozitivnejše stališče do priseljencev, nižja pa nižje, pri ostalih postavkah pa je ravno obratno.

Koeficient zanesljivosti lestvice, Cronbachov alfa koeficient znaša 0,94. Na podlagi analize postavk smo izločili 10 postavk, katerih zanesljivost je še vedno visoka, namreč 0,92. Gr= e za postavke št. 4, 5, 9, 11, 13, 21, 25, 28, 33 in 36 iz prvotne, daljše lestvice. Odgovori na vprašanja od stopnje 1 do stopnje 5 = se točkujejo od 1 do 5 tako, da dobijo višjo vrednost odgovori, ki pomenijo večje strinjanje s trditvijo, ki pomeni pozitiven odnos do priseljencev. Čim višja je točkovna vrednost, tem bolj je pozitiven odnos do priseljencev (večja je strpnost v odnosu do priseljencev). Končna mera strpnosti v odnosu do priseljencev je sumar= na točkovna vrednost vseh 10 postavk. Pri obdelavi rezultatov smo upoštevali skrajšano lestvico. Korelacija med skrajšano in daljšo lestvico je 0,93.

Oblikovanje razisk= ave

Empiri&#= 269;no raziskavo smo oblikovali kot kombinacijo korelacijskega, eksperimentalnega = in multivariatnega raziskovanja. V okviru korelacijskega raziskovanja smo preverjali soodvisnost med vrednotnimi usmeritvami in odnosom do priseljenc= ev ter ugotavljali napovedno vrednost vrednotnih usmeritev za odnos do priseljencev. Eksperimentalni del raziskovanja smo oblikovali kot dvofaktor= ski eksperiment, v katerega smo vključili faktor spola in vrste šole (spol x vrsta šole), s čimer smo preverjali vpliv spola, vrste šole in njune interakcije na odnos do priseljencev. V okviru multivariatnega raziskovanja smo preverjali prispevek latentnih diskriminan= tnih dimenzij vrednotne usmerjenosti in odnosa do priseljencev k razlikovanju sk= upin glede na spol in vrsto šole.

Postopek

Udeleženci so najprej odgovarjali na stališčno lestvico strpnosti v odnosu do priseljencev, nato pa še na lestvico vrednot MLV. Odgovori na oba instrumenta so bili nato zbrani in urejeni ter obdelani z ustreznimi statističnimi metodami s pomočjo programskega paketa SPSS 11.0.

&nb= sp;

Rezultati in diskusija

Raziskovalne rezultate lahko razdelimo v nekaj delov. V prvem delu so bile opravljene korelacijske in regresijske analize, ki kažejo učinkovitost vredn= ot oziroma vrednotnih usmeritev pri napovedovanju odnosa do priseljencev. Drugi del zajema dvosmerno analizo variance, s katero ugotavljamo vpliv spola in vrste šole na odnos do priseljencev, pa tudi analizo kovariance, s kat= ero smo skušali ugotoviti, kolikšen vpliv na odnos do priseljencev oh= ranita spol in vrsta šole, če parcializiramo (kontroliramo) vpliv vredno= tne usmerjenosti. Zadnji del rezultatov obsega diskriminantne analize, s kateri= mi ugotavljamo, koliko prispevajo latentne dimenzije spremenljivk vrednotne usmerjenosti in odnosa do priseljencev k pojasnjevanju razlik med skupinami srednješolske mladine, definiranimi glede na spol in vrsto šole.<= span style=3D'mso-spacerun:yes'>

Korelacije med vrednotami, spolom, vrsto šole in odnosom do priseljencev

&= nbsp; Na začetku si oglejmo korelacije med vrednotami in odnosom do priseljence= v. Preglednica 1 prikazuje statistično signifikantne korelacije s stopnjo pozitivnega odnosa do priseljencev za posamezne vrednote in za vrednotne kategorije. Kot vidimo, kar 25 vrednot pomembno korelira z odnosom do priseljencev, a korelacije so večinoma nizke. Nekatere izmed korelacij= pa so vendar substancialne, krepko najvišja pa je negativna korelacija z vrednoto ljubezen do domovine (-0,512). Med vrednotami, ki najbolj negativno korelirajo z odnosom do priseljencev, so poleg ljubezni do domovine še= dobra hrana in pijača ter udobno življenje, torej gre pri njih za nekako zmes patriotizma in čutnih oziroma hedonskih vrednot. Na drugi strani = so demokratske ozrioma societalne vrednote kot enakost med ljudmi in enakoprav= nost med narodi v pozitivni korelaciji z odnosom do priseljencev. Na ravni vrednotnih kategorij srednjega obsega so v pozitivni korelaciji z odnosom do priseljencev demokratične vrednote, v negativni pa predvsem patriotske, statusne in čutne vrednote. Med najbolj generalnimi kategorijami vredn= ot so v negativni korelaciji z odnosom do priseljencev potenčne in hedons= ke, torej dionizične vrednote. In če najdemo pomembne korelacije z odnosom do priseljencev pri celi vrsti vrednot in vrednotnih usmeritev, se moramo logično vprašati, kakšne njihove skupne, multiple povezave z odnosom do priseljencev. To vprašanje nas seveda vodi k možnostim, ki nam jih dajejo regresijske analize.

&= nbsp;

Pregledn= ica 1

Korelaci= je pomembnosti posameznih vrednot in vrednotnih kategorij s stopnjo pozitivnega odnosa do priseljencev

VREDNOTNE KATEGORIJE SREDNJEGA OBSEGA

VREDNOTNE KATEGORIJE VEČJEGA OBSEGA

VREDNOTNE KATEGORIJE NAJVEČJEGA OBSEGA

Vrednote	r
POSAMEZNE VREDNOTE

enakost med ljudmi	,345**
enakopravnost med narodi
,311**
sožitje in sloga med ljudmi
,185**
mir na svetu
,145*=
prostost in gibanje
-,139*
vera v boga
-,141*
družabnost
-,142*
mir in počitek
-,158*
red in disciplina
-,172*
veselje in zabava
-,190**
ustvarjalni dosečki
-,192**
politična uspešnost=
-,193**
dolgo življenje
-,201**
prosti čas
-,206**
slava in občudovanje
-,206**
prekašanje in preseganje drugih=
-,226**
dobri spolni odnosi
-,231**
uspeh v poklicu
-,232**
moč in vplivnost
-,261**
napredek človestva
-,262**
denar in imetje
-,284**
ugled v družbi
-,291**
udobno življenje
-,311**
dobra hrana in pijača
-,363**
ljubezen do domovine
-,512**


demokratske	,327**
religiozne
-,141*
varnostne
-,166*
aktualizacijske
-,172*
čutne
-,241**
statusne
-,303**
patriotske
-,337**


potenčne	-,371**
hedonske
-,325**


dionizične	-,335**

* Korelacija pomembna= na ravni 0.05.

** Korelacija pomembna na ravni 0.01.

Ker gre pri spolu in vrsti šole za nominalni, vendar dihotomni spremenlji= vki (ženske, moški in strokovna šola, gimnazija), lahko tudi v = teh dveh primerih izračunamo korelacijo z odnosom do priseljencev. Spol korelira z odnosom do priseljencev 0,351 (p < 0,001), vrsta šole pa 0,319 (p < 0,001). To torej pomeni, da imajo bolj pozitiven odnos do priseljencev ženske, kar zadeva spol in dijaki ter dijakinje gimnazij, kar zadeva vrsto šole. =

Regresijske analize: vrednote kot napovedovalci odnosa do priseljencev

Lahko s pomočjo informacije o vrednotnih usmeritvah napovedujemo odnos do priseljencev? Da bi to ugotovili, smo opravili regresijsko analizo, kjer s= mo izračunali prediktivno vrednost 54 vrednot MLV glede na odvisno (kriterijsko) spremenljivko odnos do priseljencev. Odvisno spremenljivko smo merili s skupno točkov= no vrednostjo uporabljenega vprašalnika za merjenje odnosa do priseljenc= ev. Rezultati regresijske analiza so bili presenetljivi takoj na začetku. Multipla korelacija med 54 neodvisnimi spremenljivkami in odvisno spremenljivko je kar 0,775. Njen kvadrat je 0,600 – to pomeni kar 60 odstotkov skupnega izvora variance vrednot in odnosa do priseljencev. Z vrednotno usmeritvijo lahko pojasnimo 60 odstotkov variabilnosti v odnosu = do priseljencev. Vrednote so torej izjemno pomemben prediktor odnosa do priseljencev.

Vsekakor pa niso vse vrednote enako dobri prediktorji. Preglednica 2 kaže rezu= ltate regresijske analize po korakih (hierarhične regresijske analize), s katero smo izločili med odvisnimi spremenljivkami tiste vrednote, ki imajo največ prediktivne moči. Kot vidimo, so med vrednotami najmočnejši prediktorji ljubezen do domovine, enakost med ljudmi, dobra hrana in pijača, zvestoba ter enakopravnost med narodi. Teh pet vrednot pojasnjuje skupaj kar okrog 45 odstotkov celotne variance odnosa do priseljencev (R =3D 0,673; R² =3D 0,453), vsekakor bistveno ve&= #269;, kot vse ostale skupaj. Še več, samo vrednota ljubezen do domovine korelira z odnosom do priseljencev 0,512, kot smo že omenili, in poja= sni okrog 26 odstotkov njegove variance, dve vrednoti, ljubezen do domovine in enakost med ljudmi pa sami pojasnita že več variance v odnosu do priseljencev kot ostale odvisne spremenljivke skupaj.

Pregled= nica 2

Sumarni pregled rezultatov multiple regresije 54 vrednot na odnos do priseljencev (hierarhična regresijska analiza po korakih)

Model

R	kvadratni R=	prilagojeni kvadratni R<= /o:p>	Standardna napaka<= /span>
,512^a	&nb= sp; ,263=	,259	8,0176
2
,612^b	,374	,368	7,4023
3
,649^c	,421	,413	7,1387
4
,663^d	,440	,429	7,0409
5
,673^e	,453	,439	6,9740

a Prediktorji: (konstanta), ljubezen do domovine

b Prediktorji: (konstan= ta), ljubezen do domovine, enakost med ljudmi

c Prediktorji: (konstan= ta), ljubezen do domovine, enakost med ljudmi, dobra hrana in pijača=

d Prediktorji: (konstan= ta), ljubezen do domovine, enakost med ljudmi, dobra hrana in pijača, zvestoba

e Prediktorji: (konstan= ta), ljubezen do domovine, enakost med ljudmi, dobra hrana in pijača, zvestoba, enakopravnost med narodi

<= o:p>

<= span style=3D'mso-tab-count:1'> = ; Preglednica 3 prikazuje regresijske koeficiente, ki so bili dobljeni pri vseh petih uporabljenih modelih postopne regresijske analize. Kot vidimo, so beta koeficienti (standardni parcialni regresijski koeficienti), ki služi= jo kot izhodišča za čim bolj natančno napoved kriterijske spremenljivke v regresijskih enačbah, statistično signifikantni vsaj na ravni 0,05, pri treh najmočnejših prediktorskih spremenljivkah pa so veliko pod ravnijo 0,001. Pri vsem tem je zanimivo, = da obe najpomembnejši prediktorski spremenljivki korelirata z odnosom do priseljencev v nasprotnih smereh. Ljubezen do domovine korelira z odnosom= do priseljencev negativno, enakost med ljudmi pa pozitivno.

<= o:p>

P= reglednica 3

R= egresijski koeficienti posameznih vrednot pri petih modelih uporabljene regresijske = analize^a

<= /span>

		Nestandardizirani koeficient= i		Standardizirani koeficienti<= o:p>	t	p
Model
	B	standardna napaka=	beta
1
(konstanta)	39,524	1,493		26,481	,000

ljubezen do domovine	-1,825	,212	-,512	-8,628	,000
2
(konstanta)	27,742	2,373		11,691	,000

ljubezen do domovine	-1,801	,195	-,506	-9,221	,000

enakost med ljudmi	1,495	,245	,335	6,099	,000
3
(konstanta)	33,333	2,667		12,497	,000

ljubezen do domovine	-1,528	,200	-,429	-7,638	,000

enakost med ljudmi	1,529	,237	,342	6,466	,000

dobra hrana in pijača	-1,035	,254	-,229	-4,080	,000
4
(konstanta)	39,235	3,471		11,302	,000

ljubezen do domovine	-1,451	,199	-,407	-7,274	,000

enakost med ljudmi	1,637	,237	,366	6,911	,000

dobra hrana in pijača	-1,087	,251	-,241	-4,329	,000

zvestoba	-,767	,294	-,139	-2,606	,010
5
(konstanta)	38,496	3,454		11,144	,000

ljubezen do domovine	-1,426	,198	-,400	-7,209	,000

enakost med ljudmi	1,182	,311	,265	3,799	,000

dobra hrana in pijača	-1,113	,249	-,246	-4,470	,000

zvestoba	-,832	,293	-,151	-2,839	,005

enakopravnost med narodi	,635	,285	,156	2,229	,027

a Odvisna spremenljivka: Odnos do priseljencev (vsota točk na vprašalniku Odnosa do priseljencev)

Vprašanje je, koliko lahko pri napovedovanju pridobimo= ali izgubimo, če namesto posameznih vrednot upoštevamo strnjene vrednotne kategorije višjega reda. Multipla korelacija 11 vrednotnih kategorij z odnosom do priseljencev znaša 0,616, kar pomeni 38 odstotkov skupne variance (R² =3D 0,380) med prediktorji in o= dvisno spremenljivko. Toda levji delež napovedne moči imajo patriotsk= e in demokratske vrednote (R =3D 0,550; R² =3D 0,303), če dod= amo še varnostne vrednote, se napovedni delež še signifikantno poveča (R =3D 0,583; R² =3D 0,340), potlej pa se ne povečuje več. Preglednica 4&n= bsp; prikazuje sumarne rezultate multiple regresije kategorij srednjega obsega (analiza po korakih), preglednica 5 pa prikazuje regresijske koeficiente pri modelih analize, ki smo jih uporabili pri vrednotnih kategorijah srednjega obsega.

= Preglednica 4

= Sumarni pregled rezultatov multiple regresije vrednotnih kategorij srednjega obs= ega na odnos do priseljencev (regresijska analiza po korakih)

Model	R	kvadratni R	prilagojeni kvadratni R	Standardna napaka
1
,337^a=	,113	,109	8,7920
2
,550^b=	,303	,296	7,8140
3
,583^c=	,340	,331	7,6201

a Prediktorji: (konstanta), patriotske

b Prediktorji: (konst= anta), patriotske, demokratske

c Prediktorji: (konst= ant), patriotske, demokratske, varnostne

<= span lang=3DEN-AU style=3D'font-size:12.0pt;mso-bidi-font-size:10.0pt;line-h= eight: 200%;font-family:"Times New Roman";mso-fareast-font-family:"MS Mincho"'= >Preglednica 5

		Nestandardizirani koeficie= nti		Standardizirani koeficient= i	t	p
Model		B	standardna napaka	beta
1	(konstanta)	38,194	2,145		17,805	,000
	patriotske	-1,601	,310	-,337	-5,168	,000
2	(konstanta)	19,572	3,124		6,264	,000
	patriotske	-2,188	,286	-,460	-7,645	,000
	demokratske	2,789	,371	,453	7,523	,000
3	(konstanta)	30,588	4,432		6,902	,000
	patriotske	-1,933	,289	-,406	-6,691	,000

demokratske	3,164	,378	,514	8,376	,000

varnostne	-1,785	,521	-,214	-3,423	,001

a Odvisna spremenljiv= ka: Odnos do priseljencev (vsota točk na vprašalniku Odnosa do priseljencev)

Kot vidimo iz rezultatov, lahko pravzaprav na podlagi samo dveh vrednot (ljubezen do domovine in enakost med ljudmi) napovemo odno= s do priseljencev skoraj enako uspešno kot z vsemi vrednotnimi kategori= jami srednjega obsega in uspešneje kot s katerokoli kombinacijo manjšega števila teh kategorij. Res pa je, da lahko npr. z dv= ema kategorijama srednjega obsega (patriotske in demokratske vrednote) pojasnimo polovico tiste variance v odnosu do priseljencev, ki bi jo si= cer pojasnjevalo 54 posameznih vrednot. Vse to je posledica dejstva, da ima= jo nekatere posamezne vrednote bistveno močnejši vpliv na odnos = do priseljencev kot druge (to velja seveda zlasti za ljubezen do domovine = in enakost med ljudmi). Pri kategorijah višjega reda, ki vključu= jejo te vrednote (patriotske in demokratske vrednote) se ta vpliv nekoliko zmanjša zaradi vključenosti drugih vrednot, ki so bistveno ma= nj povezane z odnosom do priseljencev, pri kategorijah, ki ne vključu= jejo omenjenih vrednot, pa je ta povezanost seveda mnogo šibkejša.=

Pri kategorijah višjega in najvišjega reda je multipla korelacija z odnosom do priseljencev 0,393 v prvem primeru in 0,345 v drugem. Očitno je torej, da so ustrezne kombinacije posame= znih vrednot najboljše izhodišče za predikcijo odnosa do priseljencev (glej preglednici 2 in 3). Ljubezen do domovine po svoji prediktorski moči izstopa, sledijo pa ji enakost med ljudmi, dobra hrana in pijaca, zvestoba ter enakopravnost med narodi.

Zanimivo je vprašanje, koliko se napovedna moč p= oveča, če v sklop prediktorjev odnosa do priseljencev poleg vrednot vključimo tudi drugi dve spremenljivki, ki nas zanimata, namre= 9; spol in vrsto šole. Regresijske analize v tem primeru pokažej= o, da po pomembnosti izstopi sedem spremenljivk: ljubezen do domovine, ena= kost med ljudmi, dobra hrana in pijaca, vrsta šole, zvestoba, enakoprav= nost med narodi, lepota. Multipla korelacija tega niza spremenljivk je 0,704= in pomeni, da je kar 0,495 odstotkov variance v odnosu do priseljencev moč pojasniti z učinkom omenjenih sedmih spremenljivk. To je nekaj več, kot če upoštevamo v prediktorskem modelu samo vrednote. Podobno lahko ugotovimo, da se z vključitvijo vrste šole in spola za malenkost poveča tudi prediktorska vrednost celotne baterije vrednot in sicer znaša multipla korelacija vseh vrednot, spola in vrste šole z odnosom do priseljencev 0,793 (R vs= eh vrednot je, kot smo videli, 0,775), ustrezna kvadratna vrednost pa 0,629 (pri vrednotah 0,600).

Vrsta šole se torej vključi med najpomembnej#= 3;e prediktorje, spol pa ne, čeprav je spol, kot smo ugotovili, sam po sebi v višji korelaciji z odnosom do priseljencev. Razlog, da se v regresijski analizi ni pojavil, je po vsej verjetnosti v dejstvu, da je njegova korelacija z odnosom do priseljencev v večji meri posredov= ana prek vrednot (torej “zgrajena” na korelacijah spola z vrednotami), kot to velja za vrsto šole. Nasploh torej vidimo, da = je v primerjavi z vrednotami napovedna vrednost vrste šole in spola na odnos do priseljencev nižja, še vedno pa statistično signifikantna.

<= u>Dvosmerna analiza variance in analiza kovariance: vpliv šole in spola na odn= os do priseljencev

<= span lang=3DEN-AU style=3D'font-size:12.0pt;mso-bidi-font-size:10.0pt;line-h= eight: 200%;font-family:"Times New Roman";mso-fareast-font-family:"MS Mincho"'= > &nb= sp; V raziskavi smo zajeli dijake obeh spolov na dveh vrstah šol, gimnaz= ije in strokovne srednje šole. Razumljivo je, da nas zanima, ali se od= nos do priseljencev razlikuje pri dijakih in dijakinjah obeh vrst šol.= O povezavah med spolom, vrsto šole in odnosom do priseljencev smo si= cer že nekaj spregovorili pri korelacijskih in regresijskih analizah, = zdaj pa si bomo te povezave ogledali bolj natančno. Vpliv obeh neodvisn= ih spremenljivk na odnos do priseljencev smo preverjali z dvosmerno analizo variance oblikovano kot medsubjektni dizajn 2 (spol: dijakinje, dijaki)= x 2 (vrsta šole: gimnazija, strokovna srednja šola).

<= span lang=3DEN-AU>

Slika 1. Aritmetične sredine točkovnih vrednosti Odnosa do priseljencev pri dijakih in dijakinjah srednje šole (srednješolci in srednješolke) ter gimnazije (gimnazijci, gimnazijke).

<= span lang=3DEN-AU style=3D'font-size:12.0pt;mso-bidi-font-size:10.0pt;line-h= eight: 200%;font-family:"Times New Roman";mso-fareast-font-family:"MS Mincho"'= > &nb= sp; Slika 1 prikazuje aritmetične sredine, dobljene z vprašalnikom Odno= s do priseljencev pri dijakih in dijakinjah obeh šol. Rezultati analize variance kažejo, da so razlike pomembne tako glede na vrsto š= ole, kot glede na spol (preglednica 6). Kar zadeva šolo, je v gimnaziji pozitivnejši odnos do priseljencev kot na strokovni šoli. Očitno je tudi, da imajo dijakinje obeh šol pozitivnejši odnos kot dijaki. Pomembna pa je tudi interakcija med spolom in vrsto šole. Razlika med spoloma je namreč bistveno večja na gimnaziji kot na strokovni šoli. Gimnazijke močno izstopajo po svojem pozitivnem odnosu, medtem ko se gimnazijci ne razlikujejo bistve= no od dijakinj in dijakov strokovne šole.

<= span lang=3DEN-AU style=3D'font-size:12.0pt;mso-bidi-font-size:10.0pt;line-h= eight: 200%;font-family:"Times New Roman";mso-fareast-font-family:"MS Mincho"'= >

<= span lang=3DEN-AU style=3D'font-size:12.0pt;mso-bidi-font-size:10.0pt;line-h= eight: 200%;font-family:"Times New Roman";mso-fareast-font-family:"MS Mincho"'= >Preglednica 6

Izvor	Vsota kvadratov=	df	Srednji kvadrat=	F	p.
Intercept	134611,770	1	134611,770	1875,740=	,000
SPOL
1185,028=	1	1185,028=	16,513	,000
ŠOLA
786,094<= /p>	1	786,094<= /p>	10,954	,001
SPOL * ŠOLA
309,255<= /p>	1	309,255<= /p>	4,309	,039
Napaka
14855,274	207	71,765
Vsota
178477,000	211

&= nbsp;

= = &n= bsp; Potem ko smo ugotovili, da vrednotne usmeritve korelirajo z odnosom do priseljencev, se lahko vprašamo, ali so morda prav te usmeritve l= ahko moderator pravkar ugotovljenega vpliva spola in vrste šole na odn= os do priseljencev. Je torej mogoče, da prihaja do razlike med spolo= ma in vrsto šole zaradi razlik v vrednotnih usmeritvah in ne zaradi čistega vpliva spola in vrste šole? To lahko npr. ugotovimo z analizo kovariance, tako da vzamemo kot kovariati (kontrolni spremenljivki) kategoriji patriotskih in demokratičnih vrednot, za kateri vemo, da daleč najmočneje predicirata odnos do priseljencev. Bo potem, ko z analizo kovariance odtegnemo vpliv teh kategorij vrednot, ostal vpliv spola in vrste šole na odnos do priseljencev, še vedno signifikanten?

= &n= bsp; Preglednica 7 kaže rezultate analize kovariance: če kontroliramo kovaria= nco patriotskih in demokratičnih vrednot, postane vpliv spola na odno= s do priseljencev nepomemben, vpliv vrste šole pa ostane signifikanten, čeprav se njegova signifikantnost zmanjša. Domneva, da priha= ja do razlik v odnosu do priseljencev med spoloma zaradi različnih vrednotnih orientacij dijakinj in dijakov, se je izkazala za umestno. Očitno je ta razlika posledica večje demokratične in manjše patriotske usmerjenosti dijakinj in obratne usmerjenosti d= ijakov. Verjetno je prav zaradi tega tudi učinek interakcije postal nepomemben. Zanimivo pa je, da ostane vpliv šole na odnos do priseljencev še vedno signifikanten, kar pomeni, da ima poleg vrednotnih usmeritev še druge pomembne izvore. Je morda sploš= ;no vzdušje na strokovnih šolah manj naklonjeno priseljencem ne glede na siceršnjo vrednotno orientacijo dijakov in dijakinj? Pri drugih vrednotnih kategorijah se signifikantni kovariančni učinki niso pojavili, tako da lahko moderatorsko vlogo vrednot v glavnem prisodimo patriotskim in demokratičnim (societalnim) vrednotam.

= = = =

Izvor

Vsota kvadratov

Srednji kvadrat

Intercept

1755,031

30,994<= /p>

,000

patriotske vrednote

1930,405

34,091<= /p>

,000

demokratične vrednote

2271,008

40,106<= /p>

,000

SPOL

92,094<= /p>

1,626

,204

ŠOLA

628,964=

11,107<= /p>

,001

SPOL * ŠOLA

64,706<= /p>

1,143

,286

Napaka

11608,199

205

56,625<= /p>

Vsota

178477,000

211

Niz manifestnih spremenljivk pa predstavljajo vrednote in postavke vprašalnika, s katerim smo merili odnos do priseljencev= . V diskriminantnih analizah smo uporabili metodo postopnega vključevanja najbolj diskriminativnih spremenljivk (metoda korak= za korakom).

slo - samo Slovenci*

1,000<= /p>

15,718=

slo - samo Slovenci=

,971

17,475=

,885

poštenost

,971

10,621=

,814

slo - samo Slovenci=

,898

15,749=

,796

poštenost

,900

7,761<= /p>

,721

enakopravnost med narodi=

,880

6,145<= /p>

,705

slo - samo Slovenci=

,869

10,339=

,692

poštenost

,837

5,522<= /p>

,649

enakopravnost med narodi=

,851

5,447<= /p>

,648

dobra hrana in pijač= ;a

,910

5,299<= /p>

,647

slo - samo Slovenci=

,868

9,587<= /p>

,644

poštenost

,833

5,166<= /p>

,608

enakopravnost med narodi=

,849

5,166<= /p>

,607

dobra hrana in pijač= ;a

,906

4,559<= /p>

,602

vera v boga

,985

4,313<= /p>

,600

slo - samo Slovenci=

,860

9,952<= /p>

,602

poštenost

,832

5,190<= /p>

,565

enakopravnost med narodi=

,812

6,691<= /p>

,577

dobra hrana in pijač= ;a

,881

5,320<= /p>

,566

vera v boga

,940

5,851<= /p>

,570

modrost

,862

5,128<= /p>

,564

slo - samo Slovenci=

,777

6,018<= /p>

,540

poštenost

,832

5,209<= /p>

,534

enakopravnost med narodi=

,812

6,707<= /p>

,545

dobra hrana in pijač= ;a

,861

3,776<= /p>

,523

vera v boga

,916

4,679<= /p>

,530

modrost

,799

6,578<= /p>

,544

ljubezen do domovine

,739

3,914<= /p>

,524

ljubezen do domovine

,739

3,914<= /p>

,524

* Okrajšava za postav= ko iz vprašalnika Odnosa do priseljencev: Ljubše bi mi bilo, če bi v Sloveniji živeli samo Slovenci

Kot vidimo, so v model vključene naslednje spremenljivke, po vrstnem redu njihove diskriminativne vrednosti: slo-samo Slovenci, poštenost, enakopravnost med narodi, dobra hr= ana in pijača, vera v Boga, modrost in ljubezen do domovine. Prva spremenljivka je postavka iz vprašalnika Odnosa do priseljencev = (v celoti se glasi: “Ljubše bi mi bilo, če bi v Sloveniji živeli samo Slovenci”), druge pa so vrednote. Preglednica 9 prikazuje standardizirane koeficiente kanonične diskriminantne funkcije, preglednica 10 pa centroide skupin pri treh pomembnih diskriminantnih funkcijah, ki nam omogočajo ustrezno interpretac= ijo koeficientov diskriminantne funkcije. Kot vidimo iz preglednice 10, razlikuje prva diskriminantna funkcija zlasti med gimnazijkami in gimnazijci, medtem ko sta obe skupini srednješolcev nekako v zla= ti sredini; očitno gre tukaj za močan vpliv spola, vendar ne b= rez interakcije s smerjo šolanja. Druga diskriminantna funkcija razlikuje skupine glede na smer šole, tretja pa spet glede na sp= ol.

Preglednica 9 kaže, da k razlikovanju med spoloma v gimnaziji (prva diskriminantna funkcija) prispevajo največ spremenljivke slo-samo Slovenci, enakopravnost med narodi (ti spremenljivki imata rel= ativno višje vrednosti pri gimnazijkah in nižje pri gimnazijcih), = vera v Boga in dobra hrana ter pijača (ti vrednoti relativno viš= je ocenjujejo gimnazijci). K razlikovanju med spoloma nasploh (tretja diskriminantna funkcija) pa največ prispevata vrednoti ljubezen do domovine (vi#= 3;je vrednosti pri gimnazijcih in srednješolcih) in poštenost (višje vrednosti pri gimnazijkah in srednješolkah). K razlikovanju glede na smer šole (druga diskriminantna funkcija) najbolj prispevajo vrednote enakopravnost med narodi, vera v Boga in ljubezen do domovine (višje vrednosti pri srednješolcih in srednješolkah in nižje pri gimnazijcih in gimnazijkah) in modrost (višje vrednosti pri gimnazijcih in gimnazijkah).

nerotirani koeficienti

rotirani koeficienti

slo - samo Slovenci

-,539<= /p>

,132

,375

,665

-,076<= /p>

,011

pošten= ost

-,213<= /p>

,465

-,625<= /p>

-,047<= /p>

,237

-,771<= /p>

vera v boga=

,306

,382

-,379<= /p>

-,331<= /p>

,427

-,302<= /p>

ljubezen do= domovine

,402

,126

,555

,044

,362

,594

enakopravno= st med narodi

,058

,652

,523

,450

,670

,225

dobra hrana= in pijača

,437

,050

-,007<= /p>

-,324<= /p>

,238

,178

modrost

-,364<= /p>

-,543<= /p>

-,257<= /p>

-,032<= /p>

-,676<= /p>

-,188<= /p>

skupine

srednješolci

-,383<= /p>

,427

,513

srednješolke

-,293<= /p>

,721

-,451<= /p>

gimnazijci

-,602<= /p>

-,915<= /p>

,263

gimnazijke

,752

-,304<= /p>

-,367<= /p>

Vrednote in postavke vprašalnika odnosa do priseljencev so torej tudi po podatkih diskriminantnih analiz bistve= ni dejavnik, ki prispeva k razlikam med raziskovanimi skupinami srednješolske mladine. Podobno kot lahko na podlagi regresijskih analiz napovemo, v kolikšni meri bodo razlike v vrednotnih usmeritvah vplivale na odnos do priseljencev, lahko na pogladi diskriminantnih analiz napovemo, v katero skupino sodi posameznik na podlagi njegovega odnosa do priseljencev in vrednotne usmeritve. Sam= o na podlagi sedmih izločenih diskriminativnih postavk lahko tako pravilno klasificiramo v skupine kar 57,3 odstotke vseh posameznikov. Če pa bi pri klasificiranju upoštevali vse postavke vpra&#= 353;alnika in lestvice vrednot, pa bi bila klasifikacija pravilna kar 92,4 odstotno.

Splošna diskusija

= Rezultati naše raziskave so potrdili hipoteze, da so vrednotne usmeritve, spol in vrsta šole pomembno povezani z odnosom do priseljencev = pri srednješolski mladini. Pokazalo se je, da so vrednote pomemben prediktor odnosa do priseljencev, vendar seveda ne vse v enaki meri.= Po prediktorski moči izstopajo med posameznimi vrednotami ljubezen= do domovine, enakost med ljudmi ter dobra hrana in pijača, med vrednotnimi kategorijami pa patriotske in demokratične vrednote= . V tej ugotovitvi se rezultati regresijskih analiz v bistvenem ujemajo = tudi z rezultati analiz variance in kovariance ter diskriminantnih analiz= . Na podlagi informacije o vrednotni usmerjenosti srednješolske mlad= ine lahko pojasnimo okrog 60 odstotkov variabilnosti v odnosu do priseljencev (45 odstotkov samo s petimi vrednotami). Z upoštevanjem tako vrednotne usmerjenosti kot odnosa do priselje= ncev lahko celo z 92,4 odstotno zanesljivostjo klasificiramo posameznike v skupine, definirane s spolom in vrsto šole (57,3 odstotno samo = na podlagi informacije o sedmih spremenljivkah). Z vrednotno usmeritvijo lahko v veliki meri pojasnimo tudi povezavo med spolom in odnosom do priseljencev, a o tem več v nadaljevanju diskusije.

= Kaj naj rečemo ob dejstvu, da je ljubezen do domovine, torej vodilna patriotska vrednota v tako močnem negativnem razmerju do odnosa= do priseljencev (korelacija -0,512)? Je torej pozitiven odnos do priseljencev in pozitiven odnos do domovine nekaj, kar se izključuje v očeh velikega dela naše mladine (in najbrž tudi starejših, saj od koga naj mladi in njihovi vrstniki prevzamejo ta odnos)? Razmisliti je treba, kako naj vrednotna vzgoja uskladi eno z drugim, patriotsko naravnanost in strpnost do priseljencev, saj je z vidika demokratične družbe zaželeno oboje. Seveda pa = je treba poudariti, da sicer presenetljivo visoka korelacija -0,512 = 53;e zdaleč ne pomeni popolne korelacije. Še vedno je velik odstotek oseb, ki so zelo patriotsko usmerjene, hkrati pa imajo pozitiven odnos do priseljencev, kot je verjetno kar precej tudi ose= b, ki niso patriotsko usmerjene, pa imajo negativne odnos.

Naši podatki se ujemajo z ugotovitvami, da imajo moški bolj negativna stališča do priseljencev kot ženske. Tu se nam ponuja več razlag, od sociopsihološ= kih do evolucijskih, vse pa imajo skupno obeležje v domnevi, da moški v večji meri občutijo priseljence (ki so tudi v večini moški) kot tekmece in konkurente. Tako se npr. zdi mogoče, da vidijo moški v priseljencih potencialne konkure= nte v več pogledih, zlasti pa v boju za delovno mesto in v spolnem tekmovanju. Med šolajočo se mladino so moški danes v močnejšem precepu konkurence za zaposlitev in delovno mest= o, saj se srečujejo z močnim pritiskom vrstnic, ki jih v šolski uspešnosti že prekašajo. V priseljencih l= ahko vidijo še dodatni in nezaželeni vir konkurence.

Z evolucijsko psihološkega in biosociološkega vidika je možno misliti na odnos do priseljencev v kontekstu evolucijsko oblikovanih spolnih strategij. Moški zaznava druge moške (tudi priseljene) kot rivale pri izbiri iz ženske množice potencialnih partnerjev, medtem ko predstavljajo ženskam moški sami takšno potencialno množico partnerjev. Tako bi lahko pričakovali negativna stališ= 9;a moških do moške konkurence, v katero sodijo tudi priseljen= ci (stereotipi o priseljencih takšna stalilšča še ojačujejo), na drugi strani pa tudi bistveno manj negativna stališča žensk do iste populacije. V skladu s to tezo= bi lahko tudi pričakovali, da bo stališče do priseljencev pri ženskah, ki še iščejo partnerje, morda bolj pozitivno, kot pri tistih, ki so že v partnerskem odnosu. =

= Vendar menim, da lahko najdemo razlage za ugotovljene razlike v odnosu do priseljencev tudi v bolj splošnih značilnosti moške in ženske populacije. Odnos do priseljencev je povezan z vrednotam= i, zlasti s patriotskimi in demokratičnimi. Raziskave kažejo,= da ženske bolj kot moški cenijo demokratične in socialne= vrednote, za demokratične vredotne pa smo dokazali, da so pomemben modera= tor pri vplivu spola na odnos do priseljencev. Če pomislimo, da so demokratične vrednote tudi kazalec nedogmatizma, se vse kar lepo ujemo z dejstvom, da je dogmatska miselnost pri moških bolj izrazita kot pri ženskah. Pozitivnejši odnos žensk do priseljencev je torej lahko tudi posledica bolj permisivnih, demokratičnih in nedogmatičnih prepričanj. Vendar lah= ko pomislimo, da so vrednotne orientacije in prepričanja tudi same= do neke mere proizvod evolucijske selekcije: za moške je morda skupinsko kohezivna in konkurenčna naravnanost stališč= ; in vrednot del evolucijsko primernejše spolne strategije, medtem ko velja pri ženskah isto za bolj socialno in demokratično naravnana stališča in vrednote.

= Razumljivo se tudi zdi, zakaj je odnos do priseljencev bolj pozitiven v gimnazi= ji kot v drugih srednjih šolah. Že nekaj časa je znano, = da obstaja korelacija med stopnjo in smerjo izobrazbe na eni strani ter liberalizmom, dogmatizmom, etnocentrizmom in rasizmom na drugi. Bolj= kot smo v povprečju izobraženi in bolj kot smo deležni humanistične izobrazbe, bolj smo v povprečju liberalni, nedogmatični ter tolerantni do drugih skupin. Vendar naša raziskava kaže, da razlik med obema vrstama šole v odnosu = do priseljencev ne moremo v celoti razložiti z vrednotno usmerjeno= stjo in prepričanji. Kot so pokazali rezultati diskriminantne analiz= e, lahko to razliko delno razložimo z dejstvom, da je v srednji strokovni šoli bolj izražena patriotska vrednotna usmerjen= ost, toda po parcializaciji tega vpliva ostaja vpliv vrste šole #= 3;e vedno signifikanten (glej rezultate analize kovariance, preglednica = 7). Plavzibilne se zdijo zato tudi še druge hipoteze, npr. da k negativnejšemu odnosu do priseljencev pri dijakih in dijakinjah strokovne šole svoje prispevajo tudi vzgojni in še zlasti vrstniški vplivi in da se ti dijaki in dijakinje čutijo bo= lj ogrožene v zaposlitvenih, kariernih in drugih pričakovanji= h in da zato priseljence kot konkurenčni faktor bolj negativno ocenjujejo.

Zaključki

= Rezultati naše raziskave so pokazali, da je odnos do priseljencev odvisen= od vseh treh raziskovanih dejavnikov: vrednotne usmerjenosti, spola in vrste šole. Vrednotna usmerjenost je pomemben prediktor odnosa = do priseljencev, največjo prediktivno moč imajo pri tem patriotske in demokratične vrednote (vrednota ljubezen do domov= ine je med vsemi vrednotami n vrednotnimi kategorijami najmočnej= 53;i prediktor). Odnos do priseljencev je bolj pozitiven pri ženski = kot pri moški srednješolski populaciji, prav tako pa je bolj pozitiven= pri dijakih/dijakinjah gimnazije kot dijakih/dijakinjah srednje strokovne šole. Med vplivom spola in vrste šole je pomembna interakc= ija: razlika med spoloma je bistveno bolj izražena v gimnaziji, razl= ika med vrstama šole pa pri ženski populaciji.

= Ugotovljene razlike med spoloma lahko pripišemo moderatorskemu vplivu vredn= ot, medtem ko ostaja razlika med vrstama šole pomembna tudi brez te= ga vpliva. Vpliv vrednot na odnos do priseljencev se zdi logičen, = saj je ta odnos do neke mere vsebovan v vsebinskem obsegu nekaterih vrednotnih kategorij. Zlasti za patriotske in demokratične vred= note lahko rečemo, da kot generalne kategorije do neke mere pomensko implicirajo tudi odnos do priseljencev. Res pa je vpliv vrednot morda večji, kot običajno mislimo, tako vsaj kažejo naš= ;e regresijske analize.

= Vpliv spola na odnos do priseljencev je možno povezati z razliko v vrednotnih orientacijah moških in žensk, poleg tega pa = 53;e z nizom psihosocialnih dejavnikov in celo z evolucijskimi faktorji, = ki narekujejo večjo konkurenčno naravnanost moške populacije. Tudi vpliv vrste šole na odnos do priseljencev lahko povežemo z različnimi vzročnimi dejavniki. Med njimi = ima pomembno vlogo kakovost in humanistična usmerjenost izobraževanja, morda pa tudi drugi vzgojni ter vrstniški vplivi ter stopnja ogroženosti zaposlitvene in karierne perspektive.

= Vrednote in odnos do priseljencev sta dejavnika, ki v veliki meri pojasnjujeta razlike, ki nastopajo med srednješolsko mladino glede na spol in vrsto šole. Na podlagi informacij, ki naj jih dajeta ta dva dejavnika lahko z okrog 90 odstotno verjetnostjo klasificiramo mladostnike glede na spol in glede na vrsto šole.

Literatura

Berk, L. E. (1989). Child development. Boston: A= llyn & Bacon.

Bodenhausen, G. V. (1988). Stereotypic biases in social decision making and memory: Testing process models of steretype use.= Journal of Personality and Social Psychology, 55, 726-737.

Brown, R. (1988). Intergroup Rela= tions. In M.Hewstone et al.(eds) Introduction to Social Psychology. Oxford: Blackwell. pp381-410.

Brown, R. (1995). Prejudice: I= ts Social Psychology. Oxford: Blackwell.

Brown, R. (2000a). Social Identity Theory: past achievements, current problems and future challenges. <= i>European Journal of Social Psychology, 30, 745-778.

Brown, R. (2000b). Group Processes: Dynamics within and between groups. Second Edition. Oxford: Blackwell.

Brown, R.J., Condor, S., Matthews= , A., Wade, G. & Williams, J.A. (1986). Explaining Intergroup Differentiation in an Industrial Organization. Journal of Occupational Psychology, Vol.59, pp273-286.

Dovidio, J. F., Evans, N. in Tyler, R. B. (1986). Racial stereotypes: The contents of their cognitive representations. Jou= rnal of Experimental Social Psychology, 22, 22-37.<= /p>

Esses, V. M., Dovidio, J. F., Jackson, L. M. in Armstro= ng, T. L. (2001). The immigration dilemma: The role of perceived group competition, ethnic prejudice, and national identity. Journal of Social Issues, 57, 389-412.

Finchilescu, G. (1988). Interracial contact in South Af= rica within the nursing context. Journal of Applied Social Psychology,= 18, 1207-1221.

Gaertner, S. L., Mann, J., Murrell, A., in Dovidio, J. = F. (1989). Reducing intergroup bias: The benefits of recategorization. = Journal of Personality and Social Psychology, 57, 239-249.

Greenberg, J. in Pyszczynski, T. (1985). The effect of = an overheard slur on evaluations of the target: How to spread the social disease. Journal of Experimental Social Psychology, 21, 61-72= .

Hacker, A. (Ed.). (1983). Us: A statistical portrait= of the American people. New York: Penguin Books. =

Hamilton, D. L. in Gifford, R. K. (1976). Illusory correlation in interpersonal perception: A cognitive basis of stereotypic judgments. Journal of Experimental Social Psychology,= 12, 392-407.

Hamilton, D. L. in Trolier, T. K. (1986). Stereotypes a= nd stereotyping: An overview of the cognitive approach. V J. F. Dovidio= in S. L. Gaertner (Eds.), Prejudice, discrimination and racism (= str. 127-163). Orlando: Academic Press.

Higgins, E. T. in Bargh, J. A. (1987). Social cognition= and social perception. Annual Review of Psychology, 38, 369-425.<= o:p>

Križman, A. (2002). Vrednote kot dejavniki nestrpnosti do tujcev. Diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Linville, P. W., Fischer, G. W. in Salovey, P. (1989). Perceived distributions of the characteristics of in-group and out-g= roup members: Empirical evidence and a computer simulation. Journal of Personality and Social Psychology, 57, 165-188.

Moscovici, S. (1988). Notes towar= ds a description of social representations. European Journal of Social Psychology, Vol.18, pp 211-250.

Moscovici, S. (2000). Social Representations: Explorations in Social Psychology. Edited by G. Duveen. Cambridge: Polity.

Musek, J. (1993). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy.

Musek, J. (1997). Personali= ty stereotypes : psychological comprehension of stereotypes. V: Jezerni= k, B. (ur.), Muršič, R. (ur.). Prejudices and stereotypes = in the social sciences and humanities, (Etnološka stičišča, 5; 7), (Razprave Filozofske fakultete). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. 15-26= ,

Musek, J. (1998). Political and religi= ous adherence in relation to individual values. Stud. psychol., 1= 998, 40, 1-2, str. 47-59.

Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Educy.

O’Sullivan, C. S. in Durso, F. T. (1984). Effects= of schema-incongruent information on memory for stereotypical attribute= s. Journal of Personality and Social Psychology, 47, 55-70.

Pettigrew, T. F. (1981). Extending the stereotype conce= pt. V D. L. Hamilton (Ed.), Cognitive processes in stereotyping and intergroup behavior (str. 303-331). Hillsdale: Erlbaum.

Quattrone, G. A. (1986). On the perception of a group’s variability. V S. Worchel in W Ausin (Eds.), The psychology of intergroup relations (Vol. 2, str. 24-44). Chicago: Nelson Hall.

Schaller, M. in Maas, A. (1989). Illusory correlation a= nd social categorization: Toward an integration of motivational and cognitive factors in stereotype formation. Journal of Personality= and Social Psychology, 56, 709-721.

Schwartz, S. H. (1992). Universals in the content and structure of values: Theoretical advances and empirical tests n 20n countries. V M. Zanna (Ed.), Advances in experimental social psychology (Vol. 25, str. 1-65). Orlando: Academic Press.

Schwartz, S. H. in Bilsky, W. (1987). Toward a psychological structure of human values. Journal of Personality and Social Psychology, 53, 550-562.

Tajfel, H. (1969). Cognitive Aspe= cts of Prejudice. Journal of Social Issues, Vol.25, pp79-97.

Tajfel, H. (1978). Intergroup Behaviour. In H.Tajfel & C.Fraser (eds) Introducing Social Psychology. Penguin. Chapters 16 & 17.

Tajfel, H. (1981). Human Group= s and Social Categories: Studies in Social Psychology. Cambridge: Cambridge University Press.

Tajfel, H. (1982). Social psycho= logy of intergroup relations. Ann. Rev. Psychol., 33, 1-39.=

Tajfel, H., Flament, C., Billig, = M.G. & Bundy, R.P. (1971). Social Categorisation and Intergroup Behaviour. European Journal of Social Psychology Vol.1, pp49-= 78.

Turner, J.C. (1981). The Experime= ntal Social Psychology of Intergroup Behaviour. In J.C.Turner & H.Gil= es (eds) Intergroup Behaviour. Oxford: Blackwell.

Wyer, R. S. (1988). Social memory and social judgment. = V P. R. Solomon, G. R. Goethals, C. M. Kelley in R. R. Stephens (Eds.), <= i>Perspectives on memory research. New York: Springer Verlag.=