Izvirni znanstveni članek
Vrednote in psihično blagostanj= e
Janek Musek
Univerza v Ljubljani
Oktober 2005
<= o:p>
G=
lava: Vrednote
in psihično blagostanje
Avtorjevo
sporočilo:
Korespondenco v zvez=
i s
člankom naslovite na Janek Musek, Oddelek za psihologijo, Filozofska
fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, elektronska pošta:
janek.musek@guest.arnes.si
Povzetek
Raziskava
proučuje odnos med pomembnostjo in uresničenostjo vrednot na eni
strani ter psihičnim blagostanjem na drugi. Izsledki kažejo na
signifikantne povezave med pomembnostjo vrednot oziroma vrednotnih usmeritev
ter psihičnim blagostanjem, povezave med uresničenostjo
(izpolnjenostjo) vrednot in psihičnim blagostanjem pa so še bolj
pomembne. Uresničevanje hedonskih vrednot (čutnih in varnostnih) =
je
najmočnejši prediktor psihičnega blagostanja. Potrjena je tu=
di
domneva o vzročnem vplivu uresničenosti vrednot na subjektivno
emocionalno blagostanje. Ti rezultati so v skladu s telično teorijo, ki
predpostavlja pomembno vlogo uresničenosti ciljev, idealov in vrednot =
pri
oblikovanju psihičnega blagostanja. Izsledki pa se ujemajo tudi s
pričakovanji hedonistične teorije, ki govori o vplivu zadovoljeno=
sti
bazičnih potreb (ki jih v vrednotnem prostoru predstavljajo hedonske
vrednote) na psihično blagostanje.
Abstract
Va=
lues and
psychological well-being
The =
present
study examines the relationship between the importance and realization of
values and psychological
well-being. The results showed significant connection of psychological
well-being with value orientations based on rated importance of values and
value categories, and even substantially stronger connection of well-being =
with
rated degree of realization of values in the life. The realization
(fulfillment) of hedonic (sensual and safety) values was the strongest
predictor of psychological well-being. In the study, we also confirmed the
hypothesis of causal influence of realtization of values on subjective emot=
onal
well-being. The overall results of the study are in concordance with the te=
lic
theory of psychological well-being, which stresses the role of the realizat=
ion
of goals, ideals and values in the shaping the psychological well-being. On=
the
other side, the results also support the hedonistic theory, which emphasizes
the importance of basic needs satisfaction in the formation of well-being. =
Klju=
9;ne
besede
Osebnost, velikih pet, samopodoba, samospoštovanj= e, pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno blagostanje, psihično zdravje
Key words
Personality, big five, self-concept, self-esteem, posi= tive psychology, subjective emotional well-being, psychological health
Vrednote in psihično blagostanj= e
Uv=
od
Sreča, zadovoljstvo z življenjem in obč= utje smiselnosti življenja so od nekdaj glavni človekovi cilji. Ti cil= ji tvorijo jedro psihičnega blagostanja, najpomembnejše psihološ= ;ke sestavine kakovosti življenja. Psihično blagostanje je odvisno od številnih dejavnikov, tako osebnostnih kot zunanjih. Pomembno mesto med njimi zavzemajo motivacijski dejavniki. Izpolnjevanje in doseganje motivacijskih ciljev nas navdaja z zadovoljstvom, neizpolnjevanje z nezadovoljstvom. Zato je razumljivo, da mora vsaka resna teorija psihičnega blagostanja upoštevati vlogo motivacije, motivacijskih ciljev in našega odnosa do njih.
Zadovoljstv= o z življenjem in druge komponente psihičnega blagostanja so odvisne = od tega, kako zadovoljujemo svoje potrebe in želje in kako dosegamo svoje cilje. To je ugotavljal Diener že leta 1984 v svojem inavguracijskem članku o subjektivnem emocionalnem blagostanju (SEB). Diener je poudar= jal pomen motivacije in motivacijskih ciljev pri oblikovanju SEB in s tem v pomembni meri poglobil in izboljšal status t.i. teličnih oziroma ciljnih teorij psihičnega blagostanja (iz gr. telos =3D cilj). Ljudje z visokim SEB ocenjujejo svoje cilje kot pomembnejše in bolj verjetno se= jim zdi, da jih bodo dosegli (Emmons, 1986). Ljudje z nižjim SEB pa zaznava= jo svoje cilje tudi kot medsebojno bolj konfliktne (Emmons & King, 1988). = Po Carverju in Scheierju (1990) doseganje nadpovprečnih ciljev poveč= uje pozitivni afekt in manjša negativnega, doseganje podpovprečnih ciljev pa na= sprotno vodi k povečevanju negativnega afekta in manjšanju pozitivnega. Z= lasti pomembna je ugotovitev, da zaznavanje napredka pri doseganju ciljev povzroča pozitivne spremembe v SEB, enak učinek pa ima tudi višja stopnja zavzetosti in angažiranosti pri doseganju ciljev: o= tem poroča Brunstein (1993) na podlagi izsledkov longitudinalne raziskave.= Izpolnjevanje in uresničevanje ciljev je torej pomemben dejavnik psihičnega blagostanja. Uresničevanje ciljev spodbuja pozitivne emocije in s tem prispeva h krepitvi našega zadovoljstva z življenjem in psihičnega blagostanja (Locke & Latham, 1990; Maier & Brunstei= n, 2001; Omodei & Wearing, 1990). Zdi se tudi, da je povezava motivacijskih ciljev s psihičnim blagostanjem tem močnejša, čim bolj = so ti cilji povezani z intrinzičnimi interesi (Bauer & McAdams, 2004)= . Z drugimi besedami, bolj kot postavljamo in dosegamo cilje na področjih,= ki nas veselijo, bolj bo to vplivalo na naše psihično blagostanje. T= udi nasploh se zdi, da imajo intrinzični cilji in nagrade pozitivnejši učinek na SEB kot ekstrinzični. Pri osebah, kjer imajo osrednji položaj intrinzična prizadevanja (avtonomnost, kompetentnost, navezanost, pripadnost) je večja povezanost s pozitivnim SEB kot pri osebah, kjer so v ospredju ekstrinzična prizadevanja (okrog finanč= ;ne uspešnosti, ugleda, telesne privlačnosti) (Kasser & Ryan, 199= 3, 1996). Ryan in sod. (1996) ce= lo ugotavljajo, da obstaja povezava med intrinzično in ekstrinzično usmerjenostjo na eni strani in slogom vzgoje na drugi strani. Prva se povez= uje s toplo, angažirano vzgojo, ki spodbuja k avtonomnosti, druga pa s hla= dno, neangažirano, vendar “nadzorniško” vzgojo.
Seveda pa na psihično blagostanje ne vplivajo enako vsi cilji in njihovo doseganje.= Na SEB vplivajo predvsem tisti cilji, ki so za posameznika relevantni in mu ne= kaj pomenijo. Če nekdo nima znanstvenih ali športnih pretenzij, potem= mu nedoseganje teh ciljev ne povzroča prav nobenega nezadovoljstva. Tako = sta za študente pomembna prediktorje SEB zadovoljstvo z ocenami in zadovoljstvo v partnerskih odnosih, za zaposlene ljudi je tak prediktor zadovoljstvo z delom, za upokojence pa socialna participacije (Harlow & Cantor, 1996; Emmons & Diener, 1985a,b). Nadaljnji raziskovalni podatki govore o tem, da je vpliv na SEB bolj pozitiven, če naše strategi= je doseganja ciljev ustrezajo osebnostnim dispozicijam in situacijskim zahtevam (Cantor, 1994; Cantor, Norem, Niedenthal, Langston, & Brower, 1987; Nor= em & Cantor, 1986; Spencer & Norem, 1996). “Strateški” pesimisti npr. bolje rešujejo naloge v pogojih, ko je bilo treba razmišljati, optimisti pa v pogojih distrakcije (Norem & Illingwor= th, 1993). SEB je tudi tem večji, čim večja je skladnost med življenjskimi nalogami in socialnim kontekstom (Cantor & Harlow, 1994).
Posebno zav= iralen učinek na psihično blagostanje imajo cilji, ki jih doživljamo kot konfliktne in preprečene. To si lahko razlagamo tudi s tem, da dojemamo takšne cilje kot neizpolnjene in sploh težko uresničljive (Emmons, 1999; Emmons & King, 1988). Kot kažejo raziskave, je tudi v tem primeru ključni dejavnik ogroženega psihičnega blagostanja izpolnjevanje ciljev in ne toliko konfliktnost ciljev (Kehr, 2003). Vse torej kaže, da je najpomembnejši dejavnik teličnih pojmovanj psihičnega blagostanja razmerje med postavljen= imi cilji in aspiracijami na eni strani ter doseganjem teh ciljev in aspiracij = na drugi. To razmerje med trenutnim stanjem posameznika in njegovimi cilji (aspiracijami) označujejo raziskovalci kot ciljno neskladnost (goal discrepancy), in ta je pomemben predmet sodobnega psihološkega raziskovanja (Cheng, 2004). Tako je že Higgins (1987, 1999) v svoji raziskovanjih značilnih diskrepanc v samopodobi ugotavljal, kako le-te vplivajo na mere psihičnega blagostanja in zdravja: močnejša= kot so neskladja med realnim jazom na eni strani ter idealnim in obvezujoč= im jazom na drugi strani, večje je občutje nezadovoljstva in bolj je ogroženo samospoštovanje. Zanimivo je, da se pri odraslem človeku ciljna neskladja s starostjo zmanjšujejo in to velja v zn= atni meri tudi za starejše osebe (Campbell in sod., 1976; Ryff, 1991). Čeprav to ne velja za vsa ciljna neskladja: neskladje med dejanskim in zaželenim telesnim zdravjem se npr. v starosti povečuje. A povečuje se manj, kot bi pričakovali, to pa zato, ker se zmanjšujejo tudi same aspiracije na tem področju. Vendar se na dr= ugi strani bistveno zmanjšuje vrsta drugih ciljnih neskladij, zlasti tisti= h na socialnem in delovnem področju (Cheng, 2004). S tem lahko bolje razume= mo dejstvo, da se s starostjo naše psihično blagostanje prej povečuje kot zmanjšuje (Diener & Suh, 1997), kar zlahka ilustriramo tudi z ugotovitvijo, da s starostjo bistveno upada negativni af= ekt, medtem ko ostaja pozitivni afekt nespremenjen (Charles, Reynolds & Gatz, 2001). Je torej zmanjševanje ciljne diskrepance pravi odgovor na vprašanje, zakaj se s starostjo psihično blagostanje povečuj= e? Raziskave kažejo, da je po vsej verjetnosti to pravi odgovor, saj lahko spreminjanje psihičnega blagostanja s starostjo v prevladujoči me= ri pojasnimo s spremembami v ciljnih neskladjih (Cheng, 2004).
Telične teorije SEB so v nasprotju s hedonističnimi pogledi na psihično blagostanje. V skladu s teličnimi teorijami naše psihično blagostanje nikakor ni odvisno le od zadovoljevanja bazičnih fizioloških potreb, temveč morda celo bolj od zadovoljevanja višjih ciljev. SEB se povezuje zlasti z izpolnjevanjem ciljev, ki se nanašajo na pomembna vrednotna področja (Emmons, 1996; Ryan in so= d., 1996). Kakovost življenja in zadovoljstvo z življenjem v tem prim= eru nista stvar hedonskega uživanja, temveč tudi in celo predvsem ujemanja z vrednotami in ideali. Izpolnjevanje teh vrednot in idealov predstavlja drugo, nehedonsko stran SEB.&n= bsp;
Motivacijski
cilji, vrednote in psihično blagostanje
Vrednote la= hko pojmujemo kot zelo generalne motivacijske cilje, ki pomenijo življenjs= ka vodila posameznikom in skupinam (Musek, 1993, 2000; Schwartz in Bilsky, 198= 7, 1991). Zaradi svoje generalnosti in kompleksnosti so vrednote bolj kot običajni motivacijski cilji povezane s pomembnimi vidiki obnašanj= a in odločanja v našem življenju (Musek, 2002, 2004). Zato lahko domnevamo, da se bodo vrednote povezovale tudi s psihičnim blagostanje= m. Odnos med vrednotami in psihičnim blagostanjem pa je lahko večstranski.= Na eni strani lahko domnevamo, da bodo nekatere vrednote in vrednotne usmeritve močneje korelirale s psihičnim blagostanjem kakor druge. Še = bolj pa lahko pričakujemo, da bo na psihično blagostanje vplivala izpolnjenost oziroma uresničenost vrednot. Če so vrednote resnično neke vrste kondenzacija posameznih motivacijskih ciljev in če veljajo telične teorije psihičnega blagostanja, potem je vsekakor pričakovati, da bo občutek izpolnjevanja in uresničevanja pomembnih vrednot spodbujal zadovoljstvo in dobro počutje ter tako vplival na zadovoljstvo z življenjem, pozitivno emocionalnost, občutje smiselnosti in druge sestavine psihičnega blagostanja. A kljub plavzibilnosti takšnega zaključka moramo ugotoviti, da odnos med vrednotnimi usmeritvami in izpolnjenostjo vrednot na eni strani in psihičnim blagostanjem na drugi strani doslej še ni= bil sistematično empirično raziskan.
To raziskav= o smo načrtovali prav z namenom, da bi odgovorili na vprašanje, ali se vrednotne usmeritve in njihova izpolnjenost v bistveni meri povezujeta s psihičnim blagostanjem. V tem smislu lahko tudi formuliramo glavne hipoteze raziskave. Po eni strani pričakujemo, da se bodo nekatere vrednotne usmeritve v signifikantni meri povezovale s psihičnim blagostanjem in njegovimi sestavinami, po drugi strani pa v še več= ;ji meri pričakujemo, da se bo s psihičnim blagostanjem povezovala izpolnjenost oziroma uresničenost vrednot. To naj bi se pokazalo tako = na ravni korelacijskih odnosov, kot tudi na ravni vzročnega modeliranja, = pri čemer predpostavljamo, da bo na psihično blagostanje vplivala tako pomembnost vrednot kot izpolnjenost vrednot, vendar pričakujemo, da bo vpliv izpolnjenosti vrednot močnejši od same vrednotne orientacij= e, ki se kaže v hierarhiji pomembnosti vrednot. To bi dalje pomenilo, da lahko na podlagi informacij o vrednotni usmeritvi in izpolnjenosti vrednot pojasnimo pomemben del variance psihičnega blagostanja in da so te informacije torej pomemben prediktor psihičnega blagostanja. Potrditev= vseh teh hipotez bi pomenila vsekakor pomembno poglobitev teličnih teorij psihičnega blagostanja in pomembno obogatitev celotne teorije psihičnega blagostanja. =
Metoda
Oblikovanje razisk=
ave
Empirično raziskavo smo načrtovali kot korelacijsko in multivariatno raziskovanje spremenljivk, ki definirajo prostor psihičnega (subjektivnega emocionalnega) blagostanja na eni strani in prostor individualnih vrednot in vrednotnih usmeritev na drugi strani.
V raziskovalni dizajn smo tako vključili dva sklo= pa spremenljivk. V prvem sklopu so spremenljivke psihičnega blagostanja, vključujoč tako spremenljivke, ki se nanašajo na posamezne komponente psihičnega blagostanja, to pa so zadovoljstvo z življenjem, pozitivni afekt (PA) in negativni afekt (NA), kot tudi sku= pno, kompozitno spremenljivko, ki enakovredno združuje omenjene tri kompone= nte in smo jo označili s kratico BLAGOR. V drugem sklopu spremenljivk so vrednote in vrednotne kategorije, ki se pojavljajo na dveh ravneh, na ravni ocene pomembnosti vrednot in vrednotnih kategorij (vrednotne usmeritve) in = na ravni ocene izpolnjenosti oziroma uresničenosti vrednot in vrednotnih kategorij (izpolnjenost vrednotnih usmeritev).
Udeleženci
V raziskavo j=
e bilo
vključenih 191 oseb obeh spolov in različne starosti. V vzorcu je
bilo 68 moških in 123
žensk. Gre za osebe v razponu od 18 do 44 let, z aritmetično sred=
ino 22,32
let in s standardno deviacijo 3,65. V vzorcu torej prevladujejo osebe, ki
pripadajo študentski generaciji.
Aparat
Lestvica zado= voljstva z življenjem SWLS (Satisfaction With Life Scale, Diener, Emmons, Larsen in Griffin, 1985). Le= stvica SWLS meri splošno zadovoljstvo z življenjem. Predstavlja kognitiv= ni aspekt zadovoljstva z življenjem. Rezultat na lestvici lahko označ= ;imo kot posameznikovo globalno oceno kvalitete svojega življenja glede na osebne kriterije. Lestvico sestavlja pet postavk, na katere mora udeleženec odgovoriti na lestvici od 1 (sploh ne drži) do 7 (popolnoma drži). Za skupni rezultat seštejemo odgovore na vseh p= et postavk. Pavot in Diener (1993) navajata dobre koeficiente notranje konsistentnosti (= a=3D0,79 do 0,89) in zanesljivosti v času (r test-retest =3D0,50 do = 0,84). V našem vzorcu smo dobili a =3D 0,83.
Lestvica pozitivnega in negativnega a= fekta PANAS (The Positive and Negative Affect Schedule, Watson, Clark in Tellegen, 1988). Sestavljata jo dve (pod)lestvici, lestvica pozitivnega afe= kta (PA) in lestvica negativnega afekta (NA). Lestvica pozitivnega afekta je sestavljena iz 10 postavk in meri stopnjo občutkov entuziastičnos= ti, aktivnosti, budnosti… Lestvica negativnega afekta je ravno tako sestavljena iz 10 postavk. Nanaša se na množico različnih negativnih čustvenih stanj, vključno s sovraštvom, zaničevanjem, gnusom, občutki krivde, strahom in nervoznostjo. Udeleženci morajo na ocenjevalni lestvici od 1 do 5 označiti, kako pogosto na splošno doživljajo posamezno čustveno na splošno. Avtorji poročajo o koeficientih notranje konsistentnosti= a=3D0,90 do 0,96 za lestvico pozitivnega afekta (v našem vzorcu a =3D 0,67) in = a=3D0,84 do 0,87 za lestvico negativnega afekta (v našem vzorcu a =3D 0,81), za zanesljivost v času pa korelacije rtest-retest = =3D0,47 do 0,68 za lestvico pozitivnega afekta in rtest-retest =3D0,39 d= o 0,71 za lestvico negativnega afekta.
Lestvici PA in NA tvorita skupaj z lestvico SWLS mere subjektivnega emocionalnega blagostanja. Pomembnost in uresničenost (izpolnjenost) vrednot pa smo merili z Muskovo lestvico vrednot MLV (MLV in MLV-M, Musek, 2000, str. 30-40) in s Schwartzovo lestvico vrednot SVS = (SVS, Schwartz in Bilsky, 1987).
Lestvica MLV<= /b> zajema 54 posameznih vrednot, ki se ocenjujejo glede na osebno vrednost oziroma pomembnost in sicer z vrednostmi od 1 do 100 oziroma v drugi verziji (MLV-M= ) od 1 do 10 (v našem primeru smo uporabili to, drugo verzijo). Lestvica MLV vključuje tudi ti. sidrno vrednoto (spoznavanje samega sebe), katere vrednost je že vnaprej določena (50 oziroma 5 v verziji MLV-M). Ocenjevanje poteka po ustreznem navodilu, ki se lahko poda tudi v modificir= ani skrajšani obliki, če gre za bolj izobražene osebe. Vrednote,= ki so vključene v lestvico MLV, je možno ocenjevati tudi z drugih vidikov, kot je pomembnost. V tej raziskavi smo uporabili lestvico z dveh vidikov ocenjevanja, poleg običajnega ocenjevanja pomena smo vključili še ocenjevanje uresničenosti oziroma izpolnjenosti vrednot v življenju. Tudi uresničenost vrednot so udeleženci ocenjevali na ocenjevalni lestvici od 1 do 10.
Lestvica je prirejena tako, da je mogoče poleg vrednosti posameznih vrednot oceniti tudi generalnejše kategorije vred= not. Njihove vrednosti dobimo, če izračunamo povprečja za vrednot= e, ki določajo te generalne kategorije. In sicer gre za 11 vrednotnih kategorij srednjega obsega (vrednotne usmeritve: čutna, varnostna, statusna, patriotska, societalna (demokratična), socialna, tradicional= na, kulturna, spoznavna, aktualizacijska, verska), za 4 vrednotne kategorije večjega obs= ega ali vrednotne tipe (hedonski, potenčni, moralni in izpolnitveni tip vrednot) in za 2 vrednotni kategoriji največjega obsega (dionizič= na in apolonska velekategorija). Tako lahko pri posamezniku poleg ocen posamez= nih vrednot, dobimo tudi vrednosti za generalnejše kategorije vrednot. Lestvica MLV je zanesljiv merski instrument, vsaj kar zadeva njeno notranjo konsistentnost. Cronbachov alfa koeficient zanesljivosti znaša 0,94 za celotno lestvico, čeprav se celotni skor le izjemoma uporablja. Tudi zanesljivost posameznih podlestvic, ki merijo vrednotne kategorije srednjeg= a, večjega in največjega obsega je dobra, pri podlestvicah, ki vključujejo več posameznih vrednot kot 3, se giblje Cronbachov al= fa v razponu med 0,715 do 0,891. Faktorske dimenzije MLV se ujemajo s faktorskimi dimenzijami Schwartzove lestvice vrednot in drugih vrednotnih lestvic, kar potrjuje njeno veljavnost (Musek, 2000).
Schwartzovo l= estvico vrednot SVS sestavlja skupaj 57 vrednot (terminalnih in instrumentalnih= ), katerih pomembnost se v skladu z navodilom ocenjuje na 7 stopenjski lestvic= i z ocenami od 0 do 6, izjemoma pa se uporabi tudi ocena 7 (za skrajno pomembne vrednote) in -1 (za vrednote, ki nasprotuje posameznikovim življenjskim načelom). SVS je bila preskušena v številnih študijah, njene merske karakteristike so zelo dobre (Schwartz in Bilsky, 1987, 1990).=
V tej raziskavi smo tudi pri SVS uporabili dvojno ocenjevanje seznama vrednot, enkrat z vidika pomembnosti v skladu z zgoraj opisanim originalnim postopkom, drugič pa z vidika uresničenosti oziroma izpolnjenosti vrednot in sicer na desetstopenjski lestvici od 1 do = 10, tako kot pri MLV.
Postopek
Udeleženci so prejeli merske instrumente v vrstne= m redu SWLS, MLV-M, SVS in PANAS. V vseh primerih je izpolnjevanje potekalo anonim= no. Dobljeni podatki udeležencev so bili šifrirani in obdelani z ustreznimi statističnimi metodami. Izpolnjevanje je bilo anonimno. Dobljeni podatki so bili tabelirani in obdelani s pomočjo statističnih analiz po programih SPSS.12 in LISREL 8.54. Uporabljene so bile metode korelacijske analize, faktorske analize, kanonične faktors= ke analize, multiple regresije, konfirmatorne faktorske analize in metode preverjanja veljavnosti vzročnih modelov s pomočjo analize kovariančnih struktur.
V nadaljevanju bomo skušali najpr= ej prikazati korelacijske odnose med obema sklopoma raziskovanih spremenljivk, torej med spremenljivkami vrednotnega prostora in spremenljivkami psihičnega blagostanja. Naslednji sklop rezultatov tvorijo strukturne analize skupnega prostora obeh sklopov spremenljivk: najprej bomo skuš= ali s faktorsko analizo ugotoviti skupne latentne dimenzije vrednot in psihičnega blagostanja, nato pa bomo skušali s kanonično ana= lizo ugotoviti latentne dimenzije (variate), ki povezujejo vrednotni prostor s prostorom psihičnega blagostanja. Tretji del rezultatov sestavljajo analize kovariančnih struktur, s katerimi bomo skušali preveriti = modele, ki predpostavljajo vzročni vpliv vrednot in izpolnjenosti vrednot na psihično blagostanje. V zadnjem delu pa bomo prikazali rezultate regresijskih analiz, v katerih bomo skušali identificirati optimalne modele vrednot in njihove izpolnjenosti kot prediktorjev psihičnega bl= agostanja.
Korelacijske poveza= ve med vrednotami in psihičnim blagostanjem
Preglednica 1 prikazuje korelacije med= dvema nizoma spremenljivk. En niz tvorijo spremenljivke vrednotnega prostora (vrednotne kategorije srednjega, večjega in največjega obsega MLV, vrednotni tipi in njihove nad= rejene kategorije SVS), drugi niz pa spremenljivke psihičnega blagostanja, za= dovoljstvo z življenjem /swls/, pozitivni afekt (PA) in negativni afekt (NA). Pol= eg omenjenih treh spremenljivk psihičnega blagostanja smo uvedli še dodatno kompozitno spremenljivko, ki daje skupno mero psihičnega blagostanja. To je bilo narejeno tako, da smo iz treh komponent psihič= nega blagostanja oziroma subjektivnega emocionalnega blagostanja, zadovoljstva z življenjem (merjen s SWLS), pozitivnega afekta (PA) in negativnega afe= kta (NA) (oboje merjeno s PANAS lestvico) izračunali skupno mero psihičnega blagostanja (BLAGOR) po preprosti formuli, ki predstavlja seštevek z-vrednosti zadovoljstva z življenjem in z-vrednosti poz= itivnega afekta minus z-vrednosti negativnega afekta (zSWlS + zPA – zNA).
Prvi štirje stolpci korelacijskih koeficientov v Preglednici 1 pomenijo korelacije ocenjene pomembnosti vrednotnih kategorij z merami psihičnega blagostanja, naslednji štrije stolpci pa se nanašajo na korelacije ocenjene izpolnjenosti vrednotnih kategorij z merami psihičnega blagostanja. Že na pogled vidimo, da so korelacije psihičnega blagostanja z izpolnjenostjo vredn= ot bistveno višje kot korelacije s pomembnostjo vrednot. Medtem ko na pod= ročju pomembnosti vrednot prevladujejo nesignifikantne korelacije s psihičnim blagostanjem, prevladujejo na področju izpolnjenosti vrednot signifika= ntne korelacije.
Med vrednotnimi kategorijami srednjega obsega korelirajo pomembno z merami psihičnega blagostanja statusne vr= ednote (z NA), tradicionalne vrednote (negativno s SWLS in BLAGOR) in verske vredn= ote (z NA in negativno z BLAGOR). Med vrednotnimi kategorijami večjega obs= ega MLV korelirajo pomembno s psihičnim blagostanjem moralne vrednote (negativno z BLAGOR) in izpolnitvene vrednote (tako s PA kot z NA). Med vrednotnimi velekategorijami korelirajo apolonske vrednote nizko, a že signifikantno negativno z BLAGOR. Od vrednotnih tipov SVS najdemo pomembne korelacije s psihičnim blagostanjem pri samousmerjenosti in stimulaciji (oboje s PA in BLAGOR) in dosežkih (PA), medtem ko med nadrednimi kategorijami SVS korelira s psihičnim blagostanjem le odprtost za izkušnje (PA in BLAGOR).
Kot rečeno, je bistveno več pomembnih in višjih korelacij pri izpolnjenosti vrednotnih kategorij. = Najbolj korelira s psihičnim blagostanjem izpolnjenost čutnih, varnostnih= in aktualizacijskih vrednot, v pomembni meri pa tudi izpolnjenost statusnih, socialnih, kulturnih in spoznavnih vrednot. Na ravni kategorij večjega kor= elira s psihičnim blagostanjem predvsem izpolnjenost hedonskih in izpolnitve= nih vrednot, v manjši meri p= a tudi izpolnjenost potenčnih vrednot. Med obema velekategorijama pomembno korelira s psihičnim blagostanjem izpolnjenost dionizičnih vredno= t. Pri vrednotnih tipih SVS pomembno korelira s psihičnim blagostanjem izpolnjenost hedonizma, samousmerjenosti, stimulacije in dosežkov, v manjši meri pa najdemo pomembne korelacije tudi pri izpolnjenosti moči, varnosti, tradicije in benevolentnosti. Kar zadeva nadredne kategorije SVS, korelira s psihičnim blagostanjem predvsem izpolnjenost odprtosti za izkušnje in samopoudarjanja, medtem ko izpolnjenost konservativnosti in samotranscendiranja nizko, a signifikantno negativno ko= relira z NA.
Preglednica 1.
Korelacije med spremenljivkami vrednot= nega prostora in drugimi spremenljivkami.
|
|
Kore=
lacije s
pomembnostjo vrednot |
Kore=
lacije z
izpolnjenostjo vrednot |
||||||
|
|
swls=
|
pa |
na |
blag=
or |
swls=
|
pa |
na |
blag=
or |
|
čutne vrednote |
,117=
|
,078=
|
-,00=
8 |
,100=
|
,371=
(**) |
,173=
(*) |
-,23=
8(**) |
,385=
(**) |
|
varnostne vrednote |
-,05=
6 |
-,08=
4 |
,083=
|
-,11=
0 |
,288=
(**) |
,143=
|
-,27=
7(**) |
,349=
(**) |
|
statusne vrednote |
-,03=
5 |
-,02=
8 |
,145=
(*) |
-,10=
3 |
,225=
(**) |
,051=
|
-,18=
1(*) |
,225=
(**) |
|
patriotske vrednote |
,013=
|
-,10=
6 |
,063=
|
-,07=
7 |
,135=
|
-,04=
4 |
-,15=
0(*) |
,119=
|
|
demokratične vrednote |
-,05=
7 |
,039=
|
,062=
|
-,03=
9 |
,079=
|
,034=
|
,161=
(*) |
-,02=
4 |
|
socialne vrednote |
,024=
|
-,08=
5 |
,116=
|
-,08=
7 |
,282=
(**) |
,183=
(*) |
-,01=
8 |
,238=
(**) |
|
tradicionalne vrednote |
-,17=
4(*) |
-,08=
7 |
,060=
|
-,15=
8(*) |
,002=
|
,013=
|
,051=
|
-,01=
8 |
|
kulturne vrednote |
-,00=
5 |
,118=
|
,114=
|
-,00=
1 |
,216=
(**) |
,212=
(**) |
-,02=
3 |
,222=
(**) |
|
spoznavne vrednote |
-,07=
8 |
,102=
|
,104=
|
-,03=
9 |
,138=
|
,189=
(**) |
-,08=
3 |
,202=
(**) |
|
aktualizacijske vrednote |
-,03=
2 |
,068=
|
,118=
|
-,04=
1 |
,248=
(**) |
,273=
(**) |
-,04=
3 |
,277=
(**) |
|
verske vrednote |
-,13=
2 |
-,06=
5 |
,202=
(**) |
-,19=
6(**) |
-,06=
1 |
-,07=
9 |
,082=
|
-,10=
9 |
|
hedonske vrednote |
,062=
|
,061=
|
,059=
|
,032=
|
,426=
(**) |
,209=
(**) |
-,25=
8(**) |
,440=
(**) |
|
potenčne vrednote |
,003=
|
-,09=
1 |
,116=
|
-,10=
0 |
,208=
(**) |
-,00=
3 |
-,20=
4(**) |
,201=
(**) |
|
moralne vrednote |
-,09=
9 |
-,06=
8 |
,137=
|
-,15=
0(*) |
,111=
|
,048=
|
,082=
|
,038=
|
|
izpolnitvene vrednote |
-,02=
7 |
,143=
(*) |
,152=
(*) |
-,01=
8 |
,231=
(**) |
,296=
(**) |
-,02=
8 |
,273=
(**) |
|
dionizične vrednote |
,028=
|
,034=
|
,087=
|
-,01=
2 |
,378=
(**) |
,155=
(*) |
-,22=
2(**) |
,372=
(**) |
|
apolonske vrednote |
-,12=
6 |
-,06=
0 |
,111=
|
-,14=
6(*) |
,131=
|
,075=
|
,094=
|
,055=
|
|
samousmerjenost |
,109=
|
,285=
(**) |
,021=
|
,184=
(*) |
,228=
(**) |
,276=
(**) |
-,21=
0(**) |
,352=
(**) |
|
stimulacija |
,117=
|
,216=
(**) |
-,04=
3 |
,185=
(*) |
,228=
(**) |
,161=
(*) |
-,23=
9(**) |
,309=
(**) |
|
hedonizem |
,013=
|
,094=
|
-,01=
5 |
,060=
|
,342=
(**) |
,132=
|
-,28=
8(**) |
,376=
(**) |
|
dosežki |
,043=
|
,197=
(**) |
,039=
|
,099=
|
,166=
(*) |
,194=
(**) |
-,17=
2(*) |
,262=
(**) |
|
moč |
,047=
|
,042=
|
,018=
|
,034=
|
,140=
|
,026=
|
-,21=
8(**) |
,190=
(**) |
|
varnost |
-,04=
7 |
,011=
|
,107=
|
-,07=
0 |
,060=
|
,042=
|
-,14=
4(*) |
,121=
|
|
tradicija |
,083=
|
-,03=
8 |
-,00=
8 |
,026=
|
,016=
|
-,06=
5 |
-,14=
7(*) |
,048=
|
|
konformizem |
-,07=
6 |
-,10=
6 |
,097=
|
-,13=
7 |
,025=
|
-,07=
5 |
-,08=
7 |
,019=
|
|
benevolentnost |
-,11=
4 |
-,01=
9 |
,014=
|
-,07=
2 |
,050=
|
-,00=
6 |
-,15=
1(*) |
,096=
|
|
univerzalizem |
-,03=
5 |
,104=
|
,053=
|
,008=
|
,087=
|
,044=
|
-,12=
1 |
,124=
|
|
odprtost za izkušnje |
,101=
|
,249=
(**) |
-,02=
2 |
,184=
(*) |
,317=
(**) |
,214=
(**) |
-,29=
4(**) |
,407=
(**) |
|
konservativnost |
-,01=
8 |
-,05=
0 |
,083=
|
-,07=
4 |
,040=
|
-,04=
4 |
-,15=
8(*) |
,076=
|
|
samopoudarjanje |
,045=
|
,136=
|
,016=
|
,082=
|
,289=
(**) |
,146=
(*) |
-,30=
4(**) |
,365=
(**) |
|
samotranscendiranje |
-,08=
8 |
,051=
|
,040=
|
-,03=
8 |
,081=
|
,019=
|
-,15=
9(*) |
,128=
|
* Korelacija je pomembna na ravni 0,05=
** Korelacija je pomembna na ravni 0,0= 1
Iz navedenega lahko očitno zaključimo, da se do neke mere že tudi sama vrednotna orientacija povezuje s psihičnim blagostanjem. Več psihičnega zdravja la= hko v povprečju pričakujemo pri osebah, ki bolj cenijo odprtost za izkušnje, samousmerjanje in stimulacijo (npr. svobodo, kreativnost, neodvisnost, razburljivo življenje). Precej bolj pa se s psihičnim zdravjem povezuje izpolnjenost vrednot.
Naši izsledki so torej v soglasju= s telično teorijo psihičnega blagostanja, ki poudarja vlogo izpolnjenosti ciljev, idealov in vrednot. Povsem potrjujejo pričakovan= ja, da bomo tem bolj zadovoljni z življenjem in pozitivno emocionalno naravnani, čim bolj bodo izpolnjene naše vrednote, še zlasti hedonske, izpolnitvene in potenčne vrednote oziroma vrednote odprtosti= za izkušnje in samopoudarjanja. Rezultati tudi jasno kažejo, da imajo svoj empirični temelj tudi hedonske teorije psihičnega blagostanj= a, saj k dobremu počutju in zadovoljstvu z življenjem veliko prispeva prav izpolnjenost dionizičnih, predvsem hedonskih idealov. Vsekakor pa moramo zavrniti izključujočo hedonistično razlago psihičnega blagostanja, očitno je namreč, da ima pri psihičnem blagostanju pomembno vlogo tudi uresničevanje nehedonsk= ih idealov, npr. izpolnjevanje izpolnitvenih, pa tudi potenčnih in social= nih vrednot.
Latentna struktura = prostora vrednot in psihičnega blagostanja
Vpogled v povezave med vrednotami in psihičnim blagostanjem lahko pridobimo tudi na podlagi strukturnih ana= liz njihovega skupnega prostora. Zato smo opravili faktorsko in kanonično analizo tega prostora, ki smo ga definirali s spremenljivkami vrednot in psihičnega blagostanja. V analizo smo kot manifestne spremenljivke vkl= jučili vrednotne kategorije srednjega obsega MLV in vrednotne tipe SVS, njihovo izpolnjenost, in tri izvorne spremenljivke psihičnega blagostanja, zadovoljstvo z življenjem (SWLS), pozitivni afekt (PA) in negativni af= ekt (NA). Ker struktura skupnega prostora vseh teh spremenljivk nikakor ni vnap= rej jasna, smo se seveda odločili za eksploratorno in ne konfirmatorno upo= rabo multivariatnih analiz.
Faktorska analiza je zajela vsega 45 manifestnih spremenljivk. Kriteriji faktorizacije so nakazali ustreznost fa= ktorske analize (Bartlettov test sferičnosti je pomemben na ravni 0,0001; Kais= er Meyer Olkinov koeficient znaša 0,758; ustrezni so tudi drugi kazalci, = ki jih zaradi preobširnosti tu ni mogoče prikazati). Po Cattellovem testu drobirja (scree test) smo se odločili za ekstrakcijo šestih faktorjev, ki skupaj pojasnjujejo 54,85 odstotka variance v izvorni korelacijski matriki. Faktorje smo rotirali po metodi Promax. Preglednica 2 prikazuje nasičenja vseh manifestnih spremenljivk s šestimi ekstrahiranimi faktorji. Za nas so pomembni predvsem tisti faktorji, ki nasičajo v pomembni meri spremenljivke psihičnega zdravja, torej SWLS, PA in NA. To so predvsem tretji, peti in šesti faktor. Tako vidimo, da se zadovoljstvo z življenjem (SWLS) povezuje pri tretjem faktorju z izpolnjenostjo celega niza vrednot, bistveno manj pa z vrednotami samimi, medtem ko se pri petem faktorju povezuje še posebej z izpolnjenostjo hedonskih vrednot. S pet= im faktorjem tudi jasno negativno korelira negativni afekt (NA), medtem ko poz= itivni afekt korelira z obema pozitivno, čeprav nizko. Pozitivni afekt se v okviru šestega faktorja povezuje tudi z vrednotnimi kategorijami samousmerjenost, dosežkov, univerzalizma in stimulacije, pa tudi z izpolnjenostjo samousmerjenosti, dosežkov in kulturnih vrednot. Negati= vni afekt je v jasni negativni korelaciji tudi z drugim ekstrahiranim faktorjem= , ki veliko bolj nasiča kategorije izpolnjenosti vrednost kot vrednotne kategorije same. Nobena izmed mer psihičnega blagostanja ni v tesnej&#= 353;i zvezi s prvim ali četrtim faktorjem, ki nasičata vrednotne katego= rije MLV (prvi) in vrednotne kategorije SVS (četrti).
Preglednica 2
Nasičenja spremenljivk vrednot in psihičnega blagostanja s faktorskimi dimenzijami
|
|
Fakt=
or |
|||||
| 1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
|
varnostne vrednote |
,809=
|
|
,148=
|
,303=
|
|
|
|
demokratične vrednote |
,780=
|
|
,190=
|
,273=
|
|
|
|
socialne vrednote |
,768=
|
|
,149=
|
,297=
|
|
-,15=
2 |
|
aktualizacijske vrednote |
,752=
|
|
,316=
|
,221=
|
|
,183=
|
|
čutne vrednote |
,744=
|
|
,274=
|
,182=
|
,393=
|
,203=
|
|
kulturne vrednote |
,720=
|
|
,328=
|
|
-,10=
8 |
,314=
|
|
spoznavne vrednote |
,717=
|
|
,179=
|
,234=
|
-,12=
0 |
,291=
|
|
iz_demokratične vrednote |
,469=
|
|
,418=
|
,254=
|
|
-,12=
3 |
|
tradicionalne vrednote |
,452=
|
,159=
|
|
,321=
|
-,10=
8 |
-,12=
4 |
|
iz_benevolentnost |
|
,839=
|
|
,137=
|
,139=
|
,129=
|
|
iz_konformizem |
|
,761=
|
,126=
|
,245=
|
|
|
|
iz_varnost |
|
,697=
|
,221=
|
|
,190=
|
|
|
iz_univerzalizem |
,126=
|
,675=
|
,441=
|
|
|
,192=
|
|
iz_tradicija |
,138=
|
,673=
|
,157=
|
,159=
|
|
|
|
iz_samousmerjenost |
-,10=
2 |
,667=
|
,413=
|
-,31=
2 |
,299=
|
,514=
|
|
iz_dosežki |
-,15=
3 |
,650=
|
,468=
|
|
,134=
|
,461=
|
|
iz_statusne vrednote |
,153=
|
,178=
|
,808=
|
,130=
|
,149=
|
,143=
|
|
iz_kulturne vrednote |
,329=
|
|
,660=
|
-,13=
4 |
|
,386=
|
|
iz_patriotske vrednote |
,314=
|
,259=
|
,597=
|
,354=
|
|
|
|
iz_aktualizacijske vrednote |
,126=
|
|
,586=
|
-,24=
6 |
|
,236=
|
|
iz_spoznavne vrednote |
,232=
|
,226=
|
,565=
|
|
,214=
|
,144=
|
|
iz_moč |
-,12=
5 |
,422=
|
,560=
|
,105=
|
|
,134=
|
|
iz_varnostne vrednote |
,135=
|
,297=
|
,480=
|
-,18=
1 |
,408=
|
|
|
swls |
|
,114=
|
,396=
|
-,13=
1 |
,395=
|
|
|
iz_tradicionalne vrednote |
,177=
|
|
,287=
|
,260=
|
,104=
|
|
|
konformizem |
,271=
|
,195=
|
|
,789=
|
-,17=
1 |
|
|
tradicija |
,266=
|
,213=
|
|
,687=
|
-,20=
4 |
|
|
varnost |
,306=
|
|
|
,607=
|
|
|
|
patriotske vrednote |
,562=
|
|
,347=
|
,598=
|
-,10=
3 |
-,13=
7 |
|
benevolentnost |
,142=
|
,309=
|
-,14=
3 |
,577=
|
-,21=
4 |
,228=
|
|
statusne vrednote |
,494=
|
-,17=
9 |
,360=
|
,562=
|
|
|
|
moč |
|
-,22=
4 |
,222=
|
,522=
|
,326=
|
|
|
iz_čutne vrednote |
,197=
|
,152=
|
,482=
|
-,12=
7 |
,753=
|
,105=
|
|
iz_hedonizem |
|
,495=
|
,278=
|
|
,670=
|
,259=
|
|
hedonizem |
|
|
-,11=
3 |
,295=
|
,596=
|
,200=
|
|
verske vrednote |
,356=
|
|
|
,423=
|
-,55=
3 |
|
|
iz_verske vrednote |
,233=
|
,149=
|
,241=
|
,228=
|
-,50=
3 |
|
|
iz_socialne vrednote |
,257=
|
|
,382=
|
|
,487=
|
-,10=
2 |
|
iz_stimulacija |
-,13=
2 |
,459=
|
,424=
|
|
,463=
|
,345=
|
|
na |
,182=
|
-,27=
8 |
-,19=
7 |
,138=
|
-,29=
7 |
|
|
samousmerjenost |
,190=
|
|
,116=
|
|
,152=
|
,807=
|
|
dosežki |
|
|
,149=
|
,414=
|
|
,623=
|
|
univerzalizem |
,328=
|
,168=
|
,139=
|
,217=
|
-,13=
7 |
,609=
|
|
stimulacija |
|
|
,206=
|
,198=
|
,502=
|
,579=
|
|
pa |
|
|
,221=
|
-,15=
6 |
,183=
|
,482=
|
Rezultati faktorske analize se torej u= jemajo s prej obravnavanimi izsledki analize korelacij. Mere psihičnega blagostanja se povezujejo tako s kategorijami vrednot, ocenjenih glede na pomembnost, a v bistveno večji meri se povezujejo z izpolnjenostjo vrednotnih kategorij. Pri tem je ključnega pomena zlasti izpolnjenost hedonskih, izpolnitvenih in statusnih (potenčnih) vrednot. Zanimivo je= , da se je tudi pri strukturnih analizah pokazalo, da verska orientacija in izpolnjenost verskih vrednot prej negativno kot pozitivno korelirata s psihičnim blagostanjem. To je namreč nekoliko v nasprotju s pogos= to navajanim podatkom, da vernost nizko, vendar pozitivno korelira s psihičnim blagostanjem (Diener & Biswas-Diener, 2000b; Pavot & Diener, 1993a,b; Wilson, 1967) in je morda posledica specifičnih značilnosti vzorca.
Faktorska analiza skupnega prostora vrednotnih spremenljivk in spremenljivk psihičnega blagostanja morda ne izloči dovolj jasno latentnih dimenzij v vmesnem prostoru, torej laten= tnih skupnih imenovalcev korelacij med vrednotami in psihičnim blagostanjem, izzvzetih iz konteksta številnih korelacij med vrednotami samimi in spremenljivkami psihičnega blagostanja samimi. Zato smo se lotili kanonične analize, s katero lahko raziskujemo korelacijske odnose med dvema nizoma spremenljivk. V terminologiji kanonične analize tretiramo spremenljivke psihičnega blagostanja kot niz odvisnih spremenljivk (kriterijske spremenljivke), spremenljivke vrednot pa kot niz neodvisnih spremenljivk (prediktorske spremenljivke). Namen kanonične analize je odkriti takšne latentne spremenljivke (variate) enega niza spremenljiv= k, ki maksimalno korelirajo z ustreznimi latentnimi spremenljivkami (variatami) drugega niza. V tem pogledu je kanonična analiza primerljiva z regresi= jsko analizo, le da lahko raziskujemo vpliv in napovedno moč prediktorskega niza spremenljivk na cel niz kriterijskih spremenljivk in ne le na eno, kot= pri običajni linearni regresiji.
Kanonična analiza obeh nizov je
izločila dve signifikantni latentni dimenziji ali kanonični funkc=
iji («korena«).
Tudi multivariatni testi, ki upoštevajo vse kanonične funkcije
skupaj, so izkazali visoko stopnjo signifikantnosti. Obe signifikantni late=
ntni
dimenziji pojasnjujeta 75,70 odstotkov celotne variance kanoničnega
prostora (tj. variance med obema nizoma), od tega prva 43,73 odstotkov, dru=
ga
pa 31,97 odstotkov. Tretja kanonična funkcija pojasni še dodatnih
24,30 odstotkov variance kanoničnega prostora, ker pa ta funkcija ni
signifikantna, ji ne bomo posvečali veliko pozornosti. Kanonične
korelacije kanoničnih korenov znašajo po vrsti 0,633,
Preglednica 3 prikazuje nasičenja spremenljivk s kanoničnimi variatami obeh nizov. Jasno je razvidno, da= so vrednotne kategorije najmočneje povezane s psihičnim blagostanjem vzdol&= 2; prve variate obeh nizov: visoka negativna nasičenja pomenijo povezanos= t z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, visoka pozitivna nasičenja pa pomenijo povezanost z negativnim afektom. Očitno je pozitivni pol psihičnega blagostanja (zadovoljstvo z življenjem, visok pozitivni in nizek negativni afekt) v močni povezavi z izpolnjenostjo vrednot, zlasti čutnih, varnostnih, aktualizacijskih, statusnih in kulturnih v okviru MLV, ter vrednot hedonizma, samousmerjenost= i, stimulacije in dosežkov v okviru SVS. Drugi variati obeh nizov sta psi= hološko zanimivi zato, ker nekako razstavljata vsaksebi dve komponenti psihičn= ega blagostanja, pozitivni afekt in zadovoljstvo z življenjem. Na eni stra= ni tako ponovno dokazujeta, da ima znotraj psihičnega blagostanja pozitiv= ni afekt še neko dodatno vsebino, ta se namreč kaže v povezavi z vrednotno orientacijo k samousmerjenosti, dosežkom, stimulaciji in izpolnitvenim (kulturnim in spoznavnim) vrednotam. Podobno ima tudi kogniti= vni vidik psihičnega blagostanja (zadovoljstvo z življenjem) še dodatno komponento poleg temeljne, ki je močno zajeta v prvi variati. = Ta se kaže v povezavi s patriotizmom, socialnimi vrednotami in tradicijo,= ter v povezavi z izpolnjevanjem patriotizma, konformizma in tradicije.
Preglednica 3
Korelacije (nasičenja) dveh nizov spremenljivk s kanoničnimi variatami.
|
Spr=
emenljivke* |
Kan=
onične
variate |
||
|
|
1 |
2 |
3 |
|
Odvisne (niz 1) |
|
|
|
|
zadovoljstvo
z življenjem |
-,871 |
,292 |
,396 |
|
pozitivni
afekt |
-,474 |
-,867 |
,151 |
|
negativni
afekt |
,666 |
-,368 |
,649 |
|
|
|
|
|
|
Neodvisne (niz 2) |
|
|
|
|
čut=
ne
vrednote |
-,147 |
-,038 |
,133 <=
/span> |
|
varnostne
vrednote |
,175 |
,071 |
,100 <=
/span> |
|
statusne vrednot=
e |
,182 |
-,011 |
,246 <=
/span> |
|
patriotske vredn=
ote |
,125 |
,197 |
,180 <=
/span> |
|
demokratične
vrednote |
,067 |
-,141 |
,012 <=
/span> |
|
socialne vrednot=
e |
,136 |
,161 |
,282 <=
/span> |
|
tradicionalne vr=
ednote |
,263 |
-,012 |
-,159 |
|
kulturne vrednot=
e |
,029 |
-,223 |
,172 <=
/span> |
|
spoznavne vredno=
te |
,111 |
-,243 |
,057 <=
/span> |
|
aktualizacijske =
vrednote |
,090 |
-,149 |
,159 <=
/span> |
|
verske vrednote<= o:p> |
,310 |
-,007 |
,188 <=
/span> |
|
samousmerjenost<= o:p> |
-,272 |
-,434 |
,121 <=
/span> |
|
stimulacija |
-,277 |
-,286 |
,065 <=
/span> |
|
hedonizem |
-,079 |
-,128 |
-,023 |
|
dosežki |
-,137 |
-,329 |
,074 <=
/span> |
|
moč |
-,050 |
-,021 |
,136 <=
/span> |
|
varnost |
,115 |
-,081 |
,118 <=
/span> |
|
tradicija |
-,060 |
,130 |
,146 <=
/span> |
|
konformizem |
,188 |
,076 |
,081 <=
/span> |
|
benevolentnost |
,105 |
-,081 |
-,174 |
|
univerzalizem |
,004 |
-,257 |
,004 <=
span
style=3D'mso-bookmark:_Toc472159809'> |
|
iz_čutne vr=
ednote |
-,636 |
,035 |
,098 <=
/span> |
|
iz_varnostne vre=
dnote |
-,574 |
,014 |
-,113 |
|
iz_statusne vred=
note |
-,367 |
,118 |
,004 <=
/span> |
|
iz_patriotske vr=
ednote |
-,185 |
,198 |
-,060 |
|
iz_demokrati=
9;ne
vrednote |
,021 |
-,019 |
,450 <=
/span> |
|
iz_socialne vred=
note |
-,400 |
-,084 |
,386 <=
/span> |
|
iz_tradicionalne
vrednote |
,009 |
-,037 |
,100 <=
/span> |
|
iz_kulturne vred=
note |
-,336 |
-,193 |
,262 <=
/span> |
|
iz_spoznavne vre=
dnote |
-,307 |
-,218 |
,008 <=
/span> |
|
iz_aktualizacijs=
ke
vrednote |
-,439 |
-,255 |
,256 <=
/span> |
|
iz_verske vredno=
te |
,177 |
,077 |
,084 <=
/span> |
|
iz_samousmerjeno=
st |
-,543 |
-,265 |
-,116 |
|
iz_stimulacija |
-,483 |
-,068 |
-,143 |
|
iz_hedonizem |
-,596 |
,104 |
-,038 |
|
iz_dosežki<= o:p> |
-,405 |
-,174 |
-,121 |
|
iz_moč |
-,302 |
,100 |
-,205 |
|
iz_varnost |
-,180 |
,012 |
-,194 |
|
iz_tradicija |
-,087 |
,158 |
-,245 |
|
iz_konformizem |
-,033 |
,181 |
-,106 |
|
iz_benevolentnos=
t |
-,163 |
,076 |
-,212 |
|
iz_univerzalizem=
|
-,191 <=
/span> |
&nb=
sp;
,017 <=
/span> |
&nb=
sp;
-,108 |
* Spremenljivke izpolnjenosti vrednotn= ih kategorij so označene s predpono iz_.
= ;
Naj torej malce rezimiramo: kanoni= 9;na faktorska analiza dobro razkriva kompozicijo odnosa med vrednotami in psihi= čnim blagostanjem. Levji delež vpliva vrednot na psihično blagostanje posreduje izpolnjenost vrednot, zlasti hedonskih (čutnih in varnostnih= ), izpolnitvenih, potenčnih in socialnih. Še opazno pa vpliva na psihično blagostanje tudi usmerjenost k vrednotam samousmerjenosti, stimulacije dosežkov in k izpolnitvenim (kulturnim in spoznavnim) vrednotam. In končno prispevajo nekaj k zadovoljstvu z življenjem še usmerjenost k patriotizmu in tradiciji, izpolnjenosti teh vrednot t= er izpolnjenost konformizma.
Vzročni modeli= odnosa med vrednotami in psihičnim blagostanjem
Iz dosedanjih rezultatov lahko zaneslj=
ivo
sklepamo na signifikantno povezanost vrednot in psihičnega blagostanja=
: to
velja tako za vrednotne orientacije same in še bolj za izpolnjenost
vrednot. Zato je razumljiva domneva, da temelji ta povezanost na pravih
vzročnih odnosih. S pomočjo LISREL analize kovariančnih struktur smo preskusili več
vzročnih modelov, ki predpostavljajo vpliv pomembnosti in izpolnjenosti
vrednot na psihično blagostanje. Slika 1 prikazuje model, ki se je izk=
azal
kot eden najboljših glede na stopnjo ustreznosti. Statistični
kriteriji nakazujejo visoko ustreznost modela (hi kvadrat =3D 14,30 ob 17
stopnjah svobode; P =3D 0,646; RMSEA =3D 0,000). Model vsebuje tri latentne
spremenljivke, vrednotne orientacije (vred) in izpolnjenost vrednot (izpvre=
d)
kot neodvisni oziroma eksogeni spremenljivki in psihično blagostanje
(blagost) kot odvisno oziroma endogeno (kriterijsko) spremenljivko.
Psihično blagostanje je definirano z manifestnimi spremenljivkami
zadovoljstva z življenjem (SWLS), pozitivnega afekta (PA) in negativne=
ga
afekta (NA). Vrednotne orientacije so indicirane s tremi faktorskimi skori
vrednotnih kategorij, z vrednotami harmonije (HARMON), konservacije (KONSER=
V)
in potence (POTENCA). Izpolnjenost vrednot pa je indicirana s faktorskimi s=
kori
treh kategorij izpolnjenosti vrednot, izpolnjenosti hedonskih vrednot (HED_=
ID),
vrednot doseganja (DOSEG_ID) in vrednot potence (POTEN_ID). Model kaže=
na
pomemben vpliv vrednotnih usmeritev in izpolnjenosti vrednot na psihič=
no
blagostanje. Pri tem je očitno vpliv izpolnjenosti vrednot bistveno
močnejši od vpliva samih vrednotnih usmeritev. Model tudi potrjuj=
e,
da ima med kategorijami izpolnjenosti vrednot, ki vplivajo na psihično
blagostanje, največji pomen izpolnjenost hedonskih vrednot. To se doce=
la
ujema z ugotovitvami prejšnjih analiz. Lahko torej ostanemo pri trditv=
i,
da temelji odnos med vrednotami in izpolnjenostjo vrednot na eni strani ter
psihičnim blagostanjem na drugi strani na vzročnih povezavah.
![](3D"Vrednoteinpsihicnoblagostanje_datoteke/image002.gif")
Slika
1. Model vpliva vrednotnih usmeritev (vred) in izpolnjenosti vrednot (izpvr=
ed)
na psihično blagostanje (blagost). Vsaka od navedenih latentnih
spremenljivk v modelu je izvorno definirana s tremi manifestnimi
spremenljivkami. Vrednotne usmeritve so definirane s kategorijami vrednot
harmonije (HARMON), konservacije (KONSERV) in potence (POTENCA). Izpolnjeno=
st
vrednot je definirana s kategorijami izpolnjenosti hedonskih vrednot (HED_I=
D),
vrednot doseganja (DOSEG_ID) in vrednot potence (POTEN_ID). Na sliki je
prikazan končni model, ki dobro ustreza kriterijem veljavnosti in
kaže na pomemben vpliv vrednotnih usmeritev in izpolnjenosti vrednot na
psihično blgostanje. Pri tem je vpliv izpolnjenosti vrednot bistveno
močnejši.
Regresijske analize= vrednot kot prediktorjev psihičnega blagostanja
Pri vseh dosedanjih analizah se je =
82;e
izkazalo, da sta tako pomembnost kot izpolnjenost vrednot povezana s
psihičnim blagostanjem, pri čemer je stopnja povezanosti
psihičnega blagostanja z izpolnjenostjo vrednot bistveno
močnejša. Kanonična faktorska analiza je tudi pokazala, da l=
ahko
na podlagi informacije o izpolnjenosti in pomembnosti vrednot pojasnimo okr=
og
35 odstotkov variance psihičnega blagostanja. Univariatni testi te ana=
lize
so dalje pokazali pomembno multliplo korelacijo vseh treh komponent
psihičnega blagostanja z vrednotami. Ta je približno enaka pri vs=
eh:
za zadovoljstvo z življenjem (SWLS) znaša prilagojeni kvadratni R
0,188, za pozitivni afekt (PA)
Ker smo želeli še dodatno razjasniti vprašanje, v kolikšni meri lahko na podlagi ocene pomembnosti vrednot in na podlagi ocene izpolnjenosti vrednot napovedujemo psihično blagostanje, smo opravili tudi ustrezne regresijske analize z uporabo linearnega modela regresije. Opravljenih je bilo več regresijs= kih analiz in sicer tako za napovedno moč ocene pomembnosti vrednot, kot t= udi za napovedno moč ocene izpolnjenosti vrednot. V enem in drugem primeru= smo uporabili več prediktorskih nizov spremenljivk in sicer niz posameznih vrednot MLV, niz vrednot srednjega obsega MLV, niz posameznih vrednot SVS, = niz vrednotnih tipov SVS in še združeni niz vrednot srednjega obsega = MLV in vrednotnih tipov SVS. V vs= eh primerih je bila kriterijska spremenljivka kompozitna spremenljivka BLAGOR,= ki je skupna mera pozitivnih standardiziranih vrednosti zadovoljstva z življenjem, pozitivnega afekta in negativnega afekta (torej mera zadovoljstva z življenjem, visokega pozitivnega afekta in nizkega negativnega afekta).
Preglednici
Preglednica 4
Pomembnost vrednot kot prediktor psihičnega blagostanja: sumarni pregled rezultatov regresijskih analiz (multipla korelacija, prilagojeni R2, spremenljivke v optimal= nem modelu)
|
Vrednote in vrednotne katego=
rije |
R |
Prilagojeni R2 |
Spremenljivke v optimalnem m=
odelu
in ustrezni beta koeficienti |
|
MLV – 54 posameznih vrednot |
0,485 |
0,205 |
dolgo življenje (-0,253), dobri spolni odnosi (0,291), osebna
privlačnost (-0,292), enakost med ljudmi (0,186), zvestoba (-0,172),
dobra hrana in pijača (0,209), moralna načela (-0,135) |
|
MLV – vrednotne kategorije srednjega obsega |
0,196 |
0,033 |
verske vrednote (-0,196) |
|
SVS – 57 posameznih vrednot |
0,573 |
0,282 |
samodisciplina (-0,225), izbira lastne cilje (0,216), smisel v
življenju (0,186), varuje javno podobo (-0,266), duhovno življe=
nje
(-0,177), raznoterost življenja (0,206), pomaga (-0,222), vljudnost (0,260), družbeno priznanje (-0,13=
6),
zmeren (0,152), inteligenten (0,159), čist (-0,161) |
|
SVS – vrednotni tipi |
0,278 |
0,063 |
stimulacija (0,192), konformizem (-0,270), tradicija (0,190) |
|
Kategorije srednjega obsega =
MLV in
vrednotni tipi SVS skupaj |
0,367 |
0,106 |
čutne vrednote (0,260),
verske vrednote (-0,193), tradicionalne vrednote (-0,123), tradicija (0,2=
63),
varnostne vrednote (-0,186), konformizem (-0,170), |
Preglednica 5
Izpolnjenost (uresničenost) vredn= ot kot prediktor psihičnega blagostanja: sumarni pregled rezultatov regresijs= kih analiz (multipla korelacija, prilagojeni R2, spremenljivke v optimal= nem modelu)
|
Vrednote in vrednotne katego=
rije |
R |
Prilagojeni R2 |
Spremenljivke v optimalnem m=
odelu
in ustrezni beta koeficienti |
|
MLV – 54 posameznih vrednot |
0,614 |
0,347 |
polno in vznemirljivo življenje (0,341), družinska
sreča (0,295), dobrota in nesebičnost (-0,150), upanje v prihod=
nost
(0,191), zvestoba (-0,203), smisel za kulturo (0,184), enakopravnost med
narodi (0,164) |
|
MLV – vrednotne kategorije srednjega obsega |
0,472 |
0,205 |
čutne vrednote (0,278), varnostne vrednote (0,194),
aktualizacijske vrednote (0,164), tradicionalne vrednote (-0,145) |
|
SVS – 57 posameznih vrednot |
0,618 |
0,364 |
samospoštovanje (0,375), notranja harmonija (0,329), pomaga
(-0,164), čist (-0,181), družinska varnost (0,166) |
|
SVS – vrednotni tipi |
0,434 |
0,175 |
hedonizem (0,291), samousmerjenost (0,271), benevolentnost (-0,164=
) |
|
Kategorije srednjega obsega =
MLV in
vrednotni tipi SVS skupaj |
0,505 |
0,238 |
čutne vrednote (0,214),
samousmerjenost (0,296), varnostne vrednote (0,234), varnost (-0,178) |
Iz obeh preglednic je jasno videti, da= so tako spremenljivke pomembnosti kot spremenljivke izpolnjenosti vrednot pome= mbni prediktorji psihičnega zdravja. Vendar je napovedna moč izpolnjen= osti vrednot pri vseh prediktorskih nizih višja od napovedne moči pomembnosti vrednot. Razumljivo je, da so posamezne vrednote zaradi njihove= ga velikega števila vzeto skupaj boljši prediktor kot kategorije večjega obsega. Vendar seveda ni smiselno uporabljati prevelikega števila spremenljivk v regresijskih enačbah. Optimalni model regresije, ki upošteva izpolonjenost samo pet posameznih vrednot SVS (= samospoštovanje, notranja harmonija, pripravljenost pomagati, čistost, družinska varnost) pojasni npr. več kot 36 odstotkov variance psihičnega blagostanja. Podobno pojasni sedem kategorij izpolnjenosti vrednot srednjega obsega MLV blizu 35 odstotkov te variance. Vendar nam le štiri iz skup= nega fonda izpolnjenosti kategorij srednjega obsega MLV in vrednotnih tipov SVS (čutne vrednote, samousmerjenost, varnostne vrednote, varnost) pojasni= jo tudi kar okroglih 24 odstotkov variance psihičnega blagostanja.
S=
plošna
diskusija in zaključki
Naši izsledki so potrdili pričakovanja, da se psihično blagostanje povezuje z vrednotami. Že vrednotne orientac= ije, temelječe na oceni pomembnosti vrednot, so povezane s psihičnim blagostanjem in njegovimi komponentami. Vendar se s psihičnim blagosta= njem bistveno bolj povezuje izpolnjevanje oziroma uresničevanje vrednot. S pomočjo informacij o izpolnjenosti in pomembnosti vrednot lahko v substancialni meri napovedujemo psihično blagostanje. Še več, zdi se, da lahko upravičeno predpostavljamo vzročne odnose, torej neposredne vplive izpolnjenosti in pomembnosti vrednot na psihično blagostanje. Tudi v tem primeru velja, da je vpliv izpolnjenosti vrednot pomembnejši od vpliva samih vrednotnih orientacij.
Izsledki naše raziskave govore v prid dvema pomem= bnima teorijama psihičnega blagostanja, hedonistični teoriji in telični teoriji (Diener, 1984; Emmons, 1996; Ryan in sod., 1996), vend= ar le v primeru, če ju interpretiramo v blažji, integrativni in ne v izključevalni obliki. Prva teorija povezuje psihično blagostanje z zadovoljevanjem bazičnih (fizioloških) potreb, druga pa predpostavlja, da je psihično blagostanje povezano z uresničevanj= em in zadovoljevanjem ciljev, idealov in potreb. Na eni strani kažejo izsledki naše raziskave, da je uresničevanje hedonskih vrednot (zlasti čutnih in varnostnih) najpomembnejši korelat in prediktor psihičnega blagostanja v celotnem univerzumu vrednot. To se do neke me= re ujema s pričakovanji hedonistične teorije psihičnega blagostanja, vendar moramo hkrati opozoriti, da hedonske vrednote niso povs= em identične z bazičnimi potrebami. Med uresničenostjo hedonskih vrednot in zadovoljevanjem bazičnih potreb ne moremo postaviti absolut= nega enačaja, nedvomno pa se hedonske vrednote bolj kot katerakoli druga ka= tegorija vrednot nanašajo na zadovoljevanje bazičnih potreb. Na drugi stra= ni kažejo naši izsledki, da = na psihično blagostanje pomembno vpliva tudi izpolnjevanje drugih vrednot, zlasti izpolnitvenih (kulturne vrednote, vrednote samousmerjanja), pa tudi socialnih in družinskih (družinska sreča) in nekaterih potenčnih (dosežki). V integralni obliki bi lahko obe teoriji apl= icirali na področje vrednot s zaključkom, da je psihično blagostanje odvisno tako od uresničevanja hedonskih, kot tudi nehedonskih vrednot = (zlasti izpolnitvenih, socialnih in potenčnih).
Literatura
Bauer, J. J., & McAdam=
s, D. P.
(2004). Growth Goals, Maturity, and Well-Being. Developmental Psychology, Volume 40(1), 114–127.
Brunstein, J. C. (1993). Personal goals and subjective well-being. Journal of Personality and Social Psychology,= 65, 1061-1070.
Cantor, N. (1994). Life task problem-solving: Situation= al affordances and personal needs. Per= sonality and Social Psychology Bulletin, 20, 235-243.
Cantor, N., & Harlow, R. E. (1994). Social intellig= ence and personality: Flexible life task pursuit. In R. J. Sternberg, & P. Ruzgis (Eds.) Personality and Intelligence (pp.137-168). New York: Cambridge University Press.
Cantor, N., & Sanderso=
n, C. A.
(1999). Life task participation and well-being: The importance of taking pa=
rt
in daily life. In D. Kahneman, E. Diener and
Cantor, N., Norem, J. K., Niedenthal, P. M., Langston, = C. A., & Brower, A. M. (1987). Life tasks, self-concept ideals, and cognit= ive strategies in a life transition. Jo= urnal of Personality and Social Psychology, 53, 1178-1191.
Carver, C. S., & Scheier, M. F. (1990). Origins and functions of positive and negative affect: A control-process view. Psychological Review, 97, 19-35.
Charles, S. T., Reynolds, =
C. A.,
& Gatz, M. (2001). Age-related differences and change in positive and
negative affect over 23 years. Jour=
nal of
Personality and Social Psychology, 80, 136–151.
Cheng, S-T. (2004). Age and
Subjective Well-Being Revisited: A Discrepancy Perspective. Psychology and Aging, Volume 19(3),
409–415
Diener, E. (1984). Subject=
ive
well-being. Psychological Bulletin,=
95,
542–575.
Diener, E., & Suh, M. =
E.
(1997). Subjective well-being and age: An international analysis. In K. W.
Schaie & M. P. Lawton (Eds.), A=
nnual
review of gerontology and geriatrics (Vol. 17, pp. 304–324).
Emmons, R. A. & Diener, E. (1985a). Factors predict= ing satisfaction judgments: A comparative examination. Social Indicators Research, 16, 157-167.
Emmons, R. A. (1986). Personal strivings: An approach to personality and subjective well-being. Journal of Personality and Social Psychology, 51, 1058-1068.
Emmons, R. A. (1992). Abstract versus concrete goals: Personal striving level, physical illness, and psychological well-being. Journal of Personality and Social = Psychology, 62, 292-300.
Emmons, R. A. (1999). The psychology of ultimate concerns: Motivation and
spirituality in personality.
Emmons, R. A., & Diener, E. (1985b). Personality correlates of subjective well-being. Personality and Social Psychology Bulletin, 11, 89-97.
Emmons, R. A., & King, L. A. (1988). Conflict among personal strivings: Immediate and long-term implications for psychological = and physical well-being. Journal of Personality and Social Psychology, 54, 1040-1048.
Higgins, E. T. (1987).
Self-discrepancy: A theory relating self and affect. Psychological Review, 94, 319–340.
Higgins, E. T. (1999). Why=
do
self-discrepancies have specific relations to emotions? The second-generati=
on
question of Tangney, Niedenthal, Covert, and Barlow (1998). Journal of Personality and Social
Psychology, 77, 1313–1317.
Kasser, T. & Ryan, R. M. (1993). A dark side of the American dream: Correlates of financial success as a central life aspiratio= n. Journal of Personality and Social Psychology, 65, 410-422.
Kasser, T. & Ryan, R. M. (1996). Further examining = the American dream: Differential correlates of intrinsic and extrinsic goals. Personality and Social Psychology Bull= etin, 22, 280-287.
Kehr, H. M. (2003). Goal Conflicts, Attainment of New Goals=
, and
Well-Being Among Managers. Journal =
of
Occupational Health Psychology, Volume 8(3), 195–208.
Locke, E. A., & Latham, G. P. (1990)=
. A theory of goal setting and task performance. =
Maier, G. W., & Brunstein, J. C. (20=
01). The
role of personal work goals in newcomers' job satisfaction and organization=
al
commitment: A longitudinal analysis. Journal of
Applied Psychology, 86, 1034–=
;1042.
Musek, J. (1993). Oseb=
nost in
vrednote.
Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vredn= ot. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (2002). Vrednote kot prediktorji in posredovalci ver= skih in političnih prepričanj. Anthropos (Ljublj.), 2002, letn.= 34, št. 1/3, str. 1-18.
Musek, J. (2004). Strpnost, vrednote, vernost in politična usmeritev. Anthropos (Ljublj.), 2004, letn. 36, št. 1-4, str. 147-169.=
Norem, J. K., & Cantor, N. (1986). Defensive pessim= ism: " Harnessing" anxiety as motivation. Journal of Personality and Social Psychology, 51, 1208-1217.
Omodei, M. M., & Wearing, A. J. (199=
0). Need
satisfaction and involvement in personal projects: Toward an integrative mo=
del
of subjective well-being. Journal of Personality=
and
Social Psychology, 59, 762–7=
69.
Ryan, R. M., Sheldon, K. M, Kasser, T., Deci, E. L. (19= 96). All goals are not created equal: An organismic perspective on the nature of goals and their regulation. In P. M. Gollwitzer & J. A. Bargh (Eds.), The psychology of action: Linking cogn= ition and motivation to behavior. (pp. 7-26). New York: Guilford Press.
Ryff, C. D. (1991). Possib=
le
selves in adulthood and aging: A tale of shifting horizons. Psychology and Aging, 6, 286–=
;295.
Schwartz, S. H. in Bilsky, W. (198= 7). Toward a universal psychological structure of human values. Journal of Personality and Social Psychology, 53, 3, 550-562.
Schwartz, S. H. in Bilsky, W. (199= 0). Toward a theory of the universal content and structure of valu= es: Extensions and cross-cultural replications. Journal of Personality and Social Psychology, 58, 878-891.
Diener, E. & Biswas-Diener, R.
(2000b). New directions in subjective well-being research: The
cutting edge. Indian Journal =
of
Clinical Psychology, 27, 21=
-33.
Pavot, W. & Diener, E. (1993a). Review of the Satisfaction with Life Scale. Psych= ological Assessment, 5, 164-172.
Pavot, W., & Diener, E. (1993b). The affective and cognitive context of self-reported measures of subjective well-being. Social Indicators Research, 28, 1-20.
Wilson, W. (1967). Correlates of avowed happiness. Psychological Bulletin, 67, 294-30= 6.
Vrednote in psihično blagostanje = 1