MIME-Version: 1.0 Content-Type: multipart/related; boundary="----=_NextPart_01C70E16.453A5A70" Ta dokument je spletna stran v eni datoteki, poznana tudi kot datoteka spletnega arhiva. Če vidite to sporočilo, potem vaš brskalnik oz. urejevalnik ne podpira datotek spletnega arhiva. Prenesite si brskalnik, ki podpira spletni arhiv, na primer Microsoft Internet Explorer. ------=_NextPart_01C70E16.453A5A70 Content-Location: file:///C:/516BC8A1/Zadovoljstvospartnerstvom,ljubezenskisloginpartnerskanezvestoba.htm Content-Transfer-Encoding: quoted-printable Content-Type: text/html; charset="us-ascii"
Izvirni znanstveni članek
S=
pol,
stališča do partnerstva, kakovost partnerstva in ljubezenski slog=
<= span style=3D'mso-spacerun:yes'> v odnosu do partnerske nezvestobe <= o:p>
J=
anek
Musek
M=
ilanka
Jug
U=
niverza
v Ljubljani
<= o:p>
<= o:p>
<= o:p>
<= o:p>
<= o:p>
<= o:p>
Korespondenco v zvezi s
člankom naslovite na Janek Musek, Oddelek za psihologijo, Filozofska
fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, elektronska pošta:
janek.musek@guest.arnes.si
Uvod
Partnerstvo sodi nedvomno med najpomembnej=
353;e
medosebne odnose. Na partnerstvu temeljita zakonska zveza in monogamna dru&=
#382;ina,
ki sta izjemno pomembna dejavnika vsake človeške družbe in
kulture (običajno tudi v kulturah, ki dopuščajo poligamijo,
prevladujejo monogamni zakoni). V vsaki družbi in kulturi so se obliko=
vala
pojmovanja v zvezi s partnerstvom in norme, ki zadevajo partnerske odnose. =
Med
najbolj univerzalnimi so predstave in pojmovanja o partnerski zvestobi ozir=
oma
nezvestobi. V najširšem smislu lahko opredelimo partnersko zvesto=
bo
kot ohranjanje intimnih odnosov znotraj partnerskega para, nezvestobo pa kot
širjenje intimnega razmerja na osebo zunaj partnerskega para. Ne glede=
na
velik pomen, ki ga prisojamo partnerski zvestobi, pa o sistematičnem
psihološkem raziskovanju dejavnikov (ne)zvestobe lahko komaj govorimo.=
To velja celo za čisto statistično
proučevanje. Začetki statističnega preučevanja zunajpar=
tnerskih
razmerij segajo v leto 1948, =
ko je
Alfred Kinsey v Ameriki objavil knjigo Seksualno vedenje moških in leto
1953, ko je izdal knjigo Seksualno vedenje žensk. Kinsey je v svojih
raziskavah s svojimi sodelavci opravil intervjuje pri 5000 poročenih moških in=
6000
poročenih žensk. Raziskava je pokazala, da je imelo 50% moških in 40% žensk =
do 40.
leta spolni odnos zunaj zakona
(Mackey in O´Brian, 1996). Novejše ocene, po mnenju avtorice dok=
aj
previdne, govore o 60 odstotkov moških in 40 odstotkov žensk z
zunajpartnerskim razmerjem (Vaughan, 1989). Čeprav so se raziskovalci =
sprva
bali, da bodo zaradi prikrivanja ocene nezvestobe prenizke, pa mnogi avtorji
opozarjajo, da je bila večina raziskav v zvezi s partnersko nezvestobo
opravljenih na nereprezentativnih vzorcih, kjer so odstotki tistih, ki so
nezvesti pravzaprav previsoki. Wiederman (1999) pravi, da se je izoblikoval
pravcat mit “polovice”: polovica vseh poročenih parov naj =
bi
vsaj enkrat v zakonu prevarala svojega partnerja. Mit je nastal že po =
Kinseyevih
raziskavah, v katerih pa vzorci kljub velikemu številu zajetih oseb ni=
so
bili reprezentativni.
=
Že
v teh raziskavah so torej ugotavljali tudi vpliv spola kot dejavnika
nezvestobe. Raziskovalci v ZDA brez izjeme poročajo o večji
nezvestobi pri moških (Botwin, 1988; Choi, Catania in Dolcini, 1994;
Dolcini in sod., 1993; Greeley, 1994; Lawson, 1988; Leigh, Temple in Trocki,
1993; Smith, 1991). To se je potrdilo tudi v poznejših mednarodnih
primerjavah. Pojavljanje partnerske nezvestobe je bilo npr. vključeno =
v raziskovanja
na področju zdravstva, kjer proučujejo povezanost med spolnimi navadami in različni=
mi obolenji.
Tako je leta 1995 Svetovna zdravstvena organizacija v osemnajstih drža=
vah
koordinirala raziskavo o razširjenosti virusa HIV. Ta je pokazala, da<=
span
style=3D'mso-spacerun:yes'> so prav v vseh državah mo#=
3;ki
poročali o večjem številu spolnih partnerjev kot ženske.
Vse kaže, da to velja za vse kulture (Leigh, Temple in Trocki, 1993).
Raziskava v Kostariki je pokazala, da 99% žensk ni imelo več kot 5
spolnih partnerjev v življenju, medtem ko je 55% moških trdilo, d=
a so
imeli v življenju 6 ali več spolnih partnerk. V Veliki Britaniji =
je
24% moških poročalo, da so v življenju imeli že 10 ali
več spolnih partnerk, medtem ko je toliko partnerjev imelo le 7%
žensk. Velika večina žensk, več kot 90%, navaja, da so =
bile
v preteklem letu zveste le enemu partnerju ali pa da niso imele spolnega
partnerja. Tudi za večino moških velja podobno, le da gre za prec=
ej
nižji delež, blizu 70% (Leigh, Temple, in Trocki, 1993).
V letu 1994 je ameriški
nacionalni center za javnomnenjske raziskave objavili raziskavo General Soc=
ial
Survey. Ljudi so spraševali, ali so kdaj imeli spolne odnose z osebo p=
oleg
svojega partnerja. Ugotovili so, da je 23% moških in 12% žensk
že prevaralo svojega partnerja (Wiederman, 1999; Greeley, 1994). Oprav=
ili
so tudi analizo nezvestobe glede na starost in ugotovili, da je do 40. leta
nezvestoba pri moških in ženskah enako pogosta, pri moških 1=
4% ,
pri ženskah pa 13%. Zanimivo je, da se je pri moških v naslednjih letih pogostost nezve=
stobe
precej povišala: ugotovili so namreč, da je
med 60 in 65 letom kar 34% moških poročalo o nezvestobi do svoje
partnerke. Pri ženskah pa je bil odstotek nezvestobe najvišji pri staro=
sti od
40-49 let, kasneje pa se je ta delež konstantno zmanjševal.
V raziskavi, ki so jo opravili 1995 na reprezentat=
ivnih
vzorcih v Franciji, Veliki Britaniji, Danski in ZDA (tudi v okviru raziskav=
e,
ki je proučevala spolno vedenje in povezavo z AIDS-om) so ugotovili,
da je v Veliki Britaniji in
Franciji višji odstotek zvestih (»monogamnih«) partnerjev =
kot
v ostalih državah (Wiederman, 1999). V zadnjem letu, ki ga je zajelo
raziskovanje, naj bi bilo v ZDA 86% na Danskem 80%, v Veliki Britaniji 89% =
in v
Franciji 92% partnerjev monogamnih. Med drugimi vprašanji se je pojavi=
lo
tudi naslednje: »Ali si po svojem 19 rojstnem dnevu spal s katero ose=
bo,
ki si ji moral za to uslugo plačati?« 18% moških in 1%
žensk je na to vprašanje odgovorilo pritrdilno.15% zaposlenih
žensk in moških, ki nikoli niso plačali za seks je imelo spo=
lni
odnos z osebo poleg svojega partnerja.
&= nbsp; V Sloveniji je bila opravljena maja 2002 opravljena razi= skava Agencije za raziskovanje javnega mnenja, rezultati pa so bili objavlj= eni v tedniku Mladina (Modic, 2002). Pokazala je, da so tudi pri nas mo#= 3;ki manj zvesti od žensk. Kar sedem desetin anketirank je odgovorilo,= da partnerja nikoli niso prevarale, med anketiranci pa je takih le slaba p= olovica. Moški kot glavni razlog za »skok čez plot« n= avajajo skušnjavo, ki se ji niso mogli ali znali upreti, ter premajhno= partnerkino zanimanje; slednje navkljub trditvi, da na spolni odnos ve= 9;krat pristanejo izključno na njeno željo. Po drugi strani sta m= ed razlogi za varanje pri ženskah pogosteje navedena alkohol in ma#= 3;čevanje.
<= span style=3D'mso-tab-count:1'> &= nbsp; Raziskave, ki so bile o temi par= tnerske nezvestobe opravljene na reprezentativnem vzorcu so torej redke, za= to je toliko bolj pomembna raziskava ameriških psihologinj Treas in Gi= esen, ki sta jo leta 2000 opravili na ameriškem vzorcu. Ugotovili sta,= da je pri parih, ki so poročeni in pred poroko niso živeli skupa= j, 92% partnerjev zvestih (»ekskluzivnih«), med pari, ki pa so = pred poroko živeli skupa= j, pa je ta odstotek malo nižji in znaša 89%. Ugotovili sta tudi,= da je zvestih 88% vseh parov, ki samo živijo skupaj in niso poročeni (Treas, Giesen, 2000). Raziskava je potrdila, da so p= ogosteje nezvesti partnerji osebe z močnejšo željo po spolno= sti, s permisivnimi vrednotami na področju spolnosti, z nižjim za= dovoljstvom s partnerstvom, šibkejšo socialno povezanostjo z part= nerjem (šibkejša socialna mreža) ter z več priložn= ostmi za srečanje s potencialnimi spolnimi partnerji. In kako je z ve&= #269;krat ugotovljenimi razlikami med spoloma? Treas in Giesen (2000) sta u= gotovili, da ob kontroli omenjenih dejavnikov v pogostosti nezvestobe ni ve= č razlik med spoloma. Ali to pomeni, da med spoloma ni genuinih razlik= v (ne)zvestobi, temveč samo tiste, ki jih povzročajo drugi fakto= rji nezvestobe? Morda, a možno je, da so ti faktorji ali kateri od nji= h vendarle genuino povezani s spolom (npr. iskanje priložnosti za stik= z drugimi potencialnimi spolnimi partnerji). Gre predvsem za tiste dejavni= ke, ki nekako sodijo k evolucijsko stabilni strategiji spolnega obnaša= nja (Buss, 1988): za moške naj bi bila značilna večja promis= kuitetnost, ker s tem povečujejo možnosti proliferacije svojih ge= nov, medtem ko ženskam promiskuitetnost tega evolucijsko pomembnega ci= lja ne prinaša. Obstajajo pa tudi alternativne razlage spolne nesimetr= ije v (ne)zvestobi (Nannini, 2000).
Za večino kultur, tudi za
zahodno, lahko rečemo, da negativno ocenjujejo spolno nezvestobo. Razi=
skovalni
podatki to potrjujejo in to velja tudi za sodobni čas (Smith, 1994).
Več kot 90 % Američanov npr. meni, da je »vedno« ali
»skoraj vedno« narobe, če ima poročena oseba spolni o=
dnos
še z drugo osebo razen s svojim partnerjem. Zanimivo je, da ima
približno polovica držav v Ameriki zakon, ki ljudem, ki jim dokaž=
;ejo
zakonsko nezvestobo, prepovejo volilno pravico, te osebe tudi ne smejo
točiti alkohola, ne morejo postati odvetniki, posvojiti otrok ali celo
vzgajati svojih. Res pa je, da se ti ukrepi v današnjem času redko
izvajajo.
Nekatera stališča,
prepričanja in vrednote (Musek, 2000) vplivajo na verjetnost (ne)zvest=
obe.
Med njimi so npr. visoko vrednotenje spolnosti ter zanimanje za spolnost na=
eni
strani in visoko vrednotenje spolne zvestobe na drugi strani. Vpliv prvega =
bi
morda lahko razložili s tem, da ljudje, ki se zelo zanimajo za spolnos=
t,
morda pogosteje varajo svoje partnerje (oz. se izogibajo seksualni
ekskluzivnosti), ker doživljajo večji užitek v zunajpartners=
kih
razmerjih. Po drugi strani so nepermisivne vrednote (nesprejemljivost nezve=
stobe) v negativni povezavi z nezvestobo.=
Poleg
drugih dejavnikov, je zvestoba kot pomembna vrednota nedvomno faktor, ki bi
povzročil veliko neugodje ob spoznanju, da jo kršimo. Ljudje, ki =
jim
je zvestoba vrednota, obč=
;utijo
neugodje ob neskladju vrednot in vedenj (Treas, Giesen, 2000). Med
Američani, ki verjamejo, da je zunajpartnerska spolnost »vedno
napačna« je 10% os=
eb
varalo svoje partnerje, med tistimi, ki pa so menili, da partnerska nezvest=
oba
»ni vedno napačna« je kar 76% oseb varalo svoje partnerje
(Smith, 1994).
Naslednji pomemben dejavnik part=
nerske
nezvestobe je bolj situacijske narave, gre namreč za priložnost i=
meti
zunajpartnerske odnose. Posamezniki, ki imajo manj možnosti za spolnos=
t,
morajo vložiti več truda, če želijo imeti razmerje z drugo osebo.
Individualna genetska dediščina, prirojene in naučene spretn=
osti
vplivajo na to, koliko priložnosti dobi posameznik. Ljudje z več
spolnimi vezami in partnerji v preteklosti bodo verjetneje imeli sekundarne=
ga
spolnega partnerja, kot tisti z manj partnerji (Bozon, 1996). Ljudje z ve=
269;
spolnimi izkušnjami so morda tudi bolj privlačni ali pa so si
pridobili več izkušenj s tem, kako prepoznati priložnost in =
kako
jo izkoristiti in se nasploh obnašati v okoliščinah, kjer
prihaja do srečanj potencialnih spolnih partnerjev (Treas, Giesen, 200=
0).
Priložnosti determinira tudi
socialni kontekst. Delovno mesto posameznika lahko poleg prijateljstva nudi
tudi možnost srečanja potencialnega spolnega partnerja (Lawson,
1988). Nekatera delovna mesta zaradi svojih specifičnih delovnih pogoj=
ev
omogočajo več priložnosti za partnerstva med sodelavci kot
druga. Ljudje, ki na primer delajo v službah, ki zahtevajo nočno =
delo
bodo z večjo verjetnostjo imeli več spolnih partnerjev (Wellings,
Field, Johnson, Wadsworth, 1994, po Treas, Giesen, 2000).
Vsekakor tudi velja, da je v primerjavi z majhnimi mesti in
podeželjem v velikih mestih več priložnosti, da ima oseba
neopaženo več spolnih partnerjev, saj je zagotovljena večja =
anonimnost
in bolj permisivne vrednote povezane s spolnostjo. Smith (1994) je tako
ugotovil, da imajo ljudje v v=
elikih
mestih ponavadi tudi več spolnih partnerjev. Greeley (1991, po Treas,
Giesen, 2000) je svoji raziskavi celo potrdil, da Američani priznavajo=
, da
bi imeli sekundarnega spolnega partnerja, če njihov partner tega ne bi izvedel.=
Socialna mreža, ki jo sestavljajo ljudj=
e,
znani po tem, da ne odobravajo izvenzakonskih razmerij, zmanjšujejo
verjetnost izvenzakonske ali zunajpartnerske zveze. Vzrok je v tem, da se mora oseba, ki živi v taki
mreži, bolj potruditi, da bi morebitno razmerje skrila pred ljudmi v
skupni socialni mreži. V povezavi s tem je zanimivo je da so t.i.
»swingerji« v svoji socialni skupnosti manj dejavni, poznajo ma=
nj
sosedov, manj obiskujejo sorodnike in se v manjši meri vključujejo
v religiozne skupine (Gilmart=
in,
1974, po Treas, Giesen, 2000).
Pomembno vlogo v partnerskem odnosu in partn=
erski
zvestobi imajo značilnosti samega partnerstva. Partnerja pričakuj=
eta
zvestobo, zato je od odziva na
odkrito nezvestobo odvisno, kako se bo njuna zveza nadaljevala. Partner, ki
odkrije partnerjevo nezvestobo lahko reagira z čustveno obremenjujo=
69;imi
obtožbami, z vračanjem nezvestobe (»oko za oko«), s p=
sihičnim
nasiljem, izogibanju skupnih aktivnosti (spolnost, denarna podpora, družabnost) in seveda tudi z
ločitvijo (Treas, Giesen, 2000).
Partner manj izgubi z zunajpartnersko zvezo v
primeru, da ga zakon ali part=
nerska
zveza ne osrečuje in ne izpolnjuje. Tedaj se lahko odloči, da bo
indiferenten do zakonskega odnosa in do sankcij, ki jih bo (bi) prevarani
partner uvedel. Ekstremni primer je »out-the-door« razmerje, kj=
er
partner prične drugo razmerje zato, da bi se prejšnja zveza lahko
končala, na tak način torej išče vzrok za končanje
obstoječega razmerja.
Ključnega pomena za ohranjanje zvestobe=
je
nedvomno zadovoljstvo s partnerstvom. Tako kot subjektivna partnerska
nezadovoljenost tako tudi objektivne razlike med partnerji vplivajo na
pojavljanje nezvestobe. Lehre=
r in
Chiswick (1993, po Treas, Giesen, 2000) sta ugotovila, da razlike v socialn=
ih
karakteristikah pogosto povzročijo nezvestobo, saj socialne razlike ma=
jejo
stabilnost odnosa, ki jo podobnosti med partnerji praviloma ohranjajo.
Mnogi avtorji ugotavljajo, da so ljudje neka=
ko
»ujeti« v zvezo (Angloameričani poznajo frazo »locke=
d into
a union«), čeprav je lahko ta še tako nezadovoljujoča.
Veliko vlogo pri tem igrajo investicije, ki jih je partner vložil v zv=
ezo,
ki jih po morebitnem končanju zveze nikakor nebi mogel na novo pridobi=
ti
izven obstoječe partnerske zveze. Poročeni ljudje v zvezo
vložijo več kot partnerji, ki živijo skupaj ali sploh ne.
Poleg javne zavezanosti (npr.
poroka) imajo poročeni ljudje tudi pogosteje otroke. V primeru nezvest=
obe
in posledično razpada zveze se soočajo z večjimi izgubami. K=
er
partnerji, ki samo živijo skupaj, tvegajo manj z afero oz. zunajpartne=
rskim
razmerjem, ni presenetljivo, da imajo pogosteje sekundarne spolne partnerje=
kot
poročeni (Dolcini in sod., 1993).
Trajanje partnerske zveze mnogi avtorji pove=
zujejo
s stopnjo oz. pogostostjo nezvestobe. Obstajata pa dve konkurenčni raz=
lagi
tega odnosa, prvi je, da s trajanjem zveze pogostost nezvestobe
narašča, drugi pa, da z trajanjem zveze pogostost upada (Wellings=
in
sod. 1994). Razlaga slednjega je lahko v tem, da s trajanjem partnerska zveze pride do
zmanjšanja pogostosti sp=
olnih
odnosov (Wellings in sod. 1994) kar nakazuje, da nekateri zakonski
dobički z čas=
om
upadajo. Če se torej
dobički, ki bi jih nezvestoba ogrozila skozi čas zmanjšujejo=
, bo nezvestoba bolj verjetna. Drugi
argument pa je naslednji. Če sta partnerja, ki sta skupaj dalj ča=
sa,
v zvezo investirala, tako, da je ta bolj stabilna, potem ne bo prišlo =
do
nezvestobe, saj bi prišlo do večje izgube v primeru razpada zveze=
.
Večina raziskav je potrdila
medspolne razlike (Choi in sod., 1994, Smith, 1991), najpogosteje avtorji to
razlagajo z razlikami med
ženskimi in moškimi reproduktivnimi strategijami, vendar pa ta
biologistična razlaga ni edina. Morda je vzrok v naučenih spolnih scenarijih (=
skriptih),
ki se med spoloma razlikujejo ali v dvojnih standardih, ki veljajo za
moško in žensko nezvestobo v večini sedanjih družb.
Nezvestoba moških je še vedno blažje obravnavana kot
ženska, da sploh ne omenjamo nekateri kultur, kjer je moška nezve=
stoba
morda še vedno ena izmed tihih norm (Gagnon, Simon, 1973, po Treas,
Giesen, 2000).
Vloga dejavnikov, ki vplivajo na
(ne)zvestobo, pa kljub navedenim raziskovalnim izsledkom še ni zadostno
raziskana. Pri nas tovrstnih raziskav sploh še ni bilo, vsaj po na#=
3;i
vednosti ne. S pričujočim raziskovanjem sva skušala ugotovit=
i,
koliko so nekateri izmed teh dejavnikov dejansko povezani s stopnjo zvestobe
oziroma nezvestobe. Med dejavniki, ki se pogosteje omenjajo, so zlasti
zadovoljstvo s partnerstvom ter stališča, prepričanja in
vrednote v zvezi s partnerstvom ter zvestobo, priložnosti za zače=
tek
zunajpartnerskega razmerja in nekatere značilnosti prvotnega partnerst=
va.
Tem dejavnikom sva priključila še značilnosti ljubezni, ki s=
e po
Sternbergu (1986) lahko opredelijo s tremi
dimenzijami: strastnost, zavezanost in intimnost. Zlasti zavezanost in
intimnost sta močna prediktorja trajanja partnerstva, zavezanost pa je
tudi čisto pomensko tesno povezana z zvestobo. Razume se, da je v
raziskavo vključen tudi spol. Med drugimi spremenljivkami, ki bi se la=
hko
povezovale s partnersko (ne)zvestobo, so bile vključene še nasled=
nje:
partnerski status, otroci, trajanje partnerske zveze, želja po spolnos=
ti,
število spolnih partnerjev, velikost kraja bivanja, priložnosti za
zunajpartnerske odnose, značilnosti socialne mreže, razlike med
partnerjema v starosti in izobrazbi.
<= o:p>
M=
etoda
U=
deleženci
V
raziskavi je sodelovalo 209 oseb, med njimi 67 moških in 142 žens=
k.
Njihova starost se je gibala med 18 in 60 let s povprečjem 30,8 let in
standardnim odklonom 10,55. Med njimi so bili tako študenti kot druge
odrasle osebe različnih poklicev.
A=
parat
Za
preverjanje raziskovalnih hipotez je bilo uporabljenih več merskih
instrumentov. Za merjenje ljubezenskih slogov je bil uporabljen Sternbergov
vprašalnik ljubezenskih slogov STLS, za merjenje zadovoljstva s
partnerstvom sta bila uporabljena Gaultierov vprašalnik zadovoljstva s
partnerstvom in Lestvica zadovoljstva s partnerstvom Carol Bergen. Poleg te=
ga
je bil uporabljen tudi vprašalnik, ki sta ga uporabili Treas in Giesen=
v
mednarodni ameriški raziskavi o nezvestobi. Za merjenje nezvestobe je =
bila
uporabljena posebej v ta namen konstruirana samoocenjevalna lestvica Milanke
Jug. Dodatno je bil uporabljen še poseben vprašalnik, ki je zajem=
al
demografske in nekatere druge podatke o udeležencih.
S=
ternbergov
vprašalnik ljubezenskih slogov (STLS) meri tri glavne komponente
(dimenzije) ljubezni po Sternbergovi teoriji ljubezni in sicer intimnost,
strastnost in zavezanost. Vprašalnik sestavlja 45 trditev, kjer je tre=
ba
pri vsaki z oceno od 1 do 9 označiti, v kolikšni meri odraža=
to,
kar respondent čuti v svojem partnerskem odnosu. Raziskave so pokazale=
, da
so vse tri podlestvice (intimnosti, strastnost in zavezanosti) faktorsko
veljavne, ob čemer je med vsemi tremi faktorji tudi relativno moč=
na
korelacija (lestvica tudi vključuje vrsto postavk, ki so nasičene=
z
več kot enim faktorjem). Notranja konsistentnost in zanesljivost
podlestvic sta ustrezni (Whitley,1993).
G=
aultierov
vprašalnik zadovoljstva s partnerstvom sestavlja 30 vprašanj, ki
merijo šest vidikov partnerskega odnosa: stresne točke, komunikac=
ijo,
reševanje konfliktov, intimnost odnosa, emocionalno reaktivnost in ti.
meje.
L=
estvica
zadovoljstva s partnerstvom po Carol Bergen zajema 18 področij
partnerskega odnosa (predanost, medsebojno spoštovanje, intimnost,
zvestoba, romantična čustva, zabava, iskrenost, čustvena
naklonjenost, spolnost, denar, odgovornost in zadolžitve, življen=
jski
cilji, enakopravnost pri reševanju konfliktov, sporazumevanje, skupne
vrednote, duhovna rast, starševstvo, obvladovanje jeze v medsebojnih
odnosih). Na vsakem od teh področij respondenti ocenjujejo stopnjo
zadovoljstva v odstotkih od 0 do 100. Povprečna ocena je merilo
zadovoljstva s partnerskim odnosom.
V=
prašalnik
avtoric Treas in Giesen (2000) meri povezanost nezvestobe z naslednjimi
dejavniki: vrednote in presojanje v povezavi z nezvestobo (želja po
spolnosti, /ne/permisivne vrednote v zvezi s spolnostjo), priložnosti
(število spolnih partnerjev, pogostost stikov s potencialnimi spolnimi
partnerji, velikost skupne socialne mreže), primarno partnerstvo
(zadovoljstvo s partnerjem, razlika v socialnih karakteristikah, bivalna
ureditev). V celoti zajema 19 posameznih postavk, ki smo jih v model
raziskovanja vključili kot samostojne spremenljivke.
S=
amoocenjevalna
lestvica nezvestobe po Milanki Jug (2002) je sestavljena iz petih
vprašanj:
<=
span
style=3D'mso-list:Ignore'>-&nb=
sp;
Ali ste se kdaj poljubljali z drugo
osebo, odkar ste skupaj s sedanjim partnerjem?
<=
span
style=3D'mso-list:Ignore'>-&nb=
sp;
Ali ste imeli kdaj spolni odnos z dr=
ugo
osebo, odkar ste skupaj s sedanjim partnerjem?
<=
span
style=3D'mso-list:Ignore'>-&nb=
sp;
Določite na kontinuumu ali ste
imeli spolne odnose z drugimi osebami v sedanjem partnerstvu samo enkrat,
pogosto ali zelo pogosto?
<=
span
style=3D'mso-list:Ignore'>-&nb=
sp;
Določite na kontinuumu s koliko
osebami ste imeli spolne odnose razen z vašim partnerjem v sedanji zve=
zi?
<=
span
style=3D'mso-list:Ignore'>-&nb=
sp;
Ali imata s partnerjem ti. “od=
prto
zvezo”, ki ne vključuje partnerjeve ekskluzivnosti (ne
pričakujeta oziroma ne zahtevata partnerske zvestobe)?
Na = span>prvi dve in zadnje vprašanje se odgovarja z DA in NE, na tretje in čet= rto vprašanje pa na petstopenjski lestvici (Likertov tip). Na podlagi odgovorov na ta vprašanja je bila oblikovana tristopenjska lestvica: <= o:p>
1 – oseba se ni poljubljala, niti ni i=
mela
spolnih odnosov z nobeno drugo osebo, odkar je v sedanjem partnerstvu;
2 – oseba se je poljubljala, ni pa ime=
la
spolnih stikov;
3 – oseba se je poljubljala in je imela
spolne stike z drugo osebo.
Dodatni priložnostni vprašalnik je=
zajel
demografske in nekatere druge spremenljivke (starost, spol, zakonski stan,
skupni otroci, trajanje partnerske zveze).
O=
blikovanje
raziskave
V
raziskovalni model so bile kot neodvisne spremenljivke vključene vse s=
premenljivke,
za katere pričakujemo, da bi lahko bile bistveno povezane s partnersko
nezvestobo, ki se v tem modelu pojavlja kot odvisna spremenljivka. To so
dimenzije ljubezni po Sternbergu, dimenzije zadovoljstva s partnerstvom po
Gaultieru, zadovoljstvo s partnerstvom po Carol Bergen, spremenljivke
vprašalnika avtoric Treas in Giesen in ostale spremenljivke: starost, spol, zakonski stan, skupni otroci =
ter
trajanje partnerske zveze.
P=
ostopek
Z=
vsemi
udeleženci so bili opravljeni individualni preliminarni razgovori, nat=
o pa
so udeleženci individualno izpolnjevali pripravljene vprašalnike.
Odgovore so udeleženci oddali anonimno v zaprtih kuvertah. V vsakem
primeru so bili udeleženci vnaprej seznanjeni z namenom in naravo
raziskave, njihovo sodelovanje je bilo anonimno in prostovoljno, pred
izpolnjevanjem vprašalnikov so dobili ustrezne instrukcije. Ves č=
as
odgovarjanja je bila instruktorka na razpolago za eventualna vprašanja=
. V
povprečju so udeleženci reševali vprašalnike 25 minut. =
<= o:p>
R=
ezultati
in diskusija
Glede
na raziskovalni model sva najprej želela odgovoriti na vprašanje,
koliko so neodvisne spremenljivke povezane s partnersko nezvestobo. Ta del
raziskave je bil torej oblikovan kot korelacijsko raziskovanje. Naslednji k=
orak
je bolj natančna analiza omenjenega odnosa s pomočjo regresijske
analize, kjer sva ugotavljala, koliko lahko z neodvisnimi spremenljivkami k=
ot
prediktorskimi spremenljivkami pojasnjujemo varianco partnerske nezvestobe =
kot
kriterijske spremenljivke. Končno sva se še odločila, da pre=
veriva
celotno strukturo niza neodvisnih spremenljivk, tako da skušava njihov
manifestni prostor z ustreznim multivariatnim pristopom (faktorska analiza)
zreducirati na bistvene latentne dimenzije in nato ponovno preskusiti, v ko=
liki
meri lahko s temi latentnimi dimenzijami prediciramo partnersko nezvestobo.=
V
nadaljevanju si oglejmo izsledke korelacijske, regresijske in faktorske
analize.
K=
orelacijska
analiza
Preglednica
1 prikazuje korelacije nezvestobe z drugimi spremenljivkami: starostjo, spo=
lom,
trajanjem odnosa, stanom (poročen, neporočen), skupnim bivanjem,
otroci (imata/nimata skupnih otrok s partnerjem), zadovoljstvom z odnosom (=
po
Bergenovi), slogi ljubezni (intimnost, strastnost, zavezanost), vidiki
kakovosti partnerstva po Gaultieru (stresne točke, komunikacija,
reševanje konfliktov, intimnost odnosa, emocionalna reaktivnost, meje
oziroma omejevanje) in z 19 postavkami vprašalnika Bias in Giesen.
Iz
preglednice vidimo, da z nezvestobo najviše korelirajo mnenje o
nezvestobi, število partnerjev, intimnost, zavezanost, trajanje, skupn=
ega
življenja, intimen odnos, strastnost in spol. Pomembne korelacije so
še pri spremenljivkah zadovoljstvo z odnosom, emocionalna reaktivnost,
misli na seks, komunikacija, odnos čustveno zadovoljuje, ugajajo
partnerjevi prijatelji, konflikti in razpravlja o osebnih zadevah. Druge
spremenljivke ne korelirajo pomembno z nezvestobo. Nepermisivno mnenje o
nezvestobi, Sternbergovi slogi ljubezni, zadovoljstvo z odnosom po Bergenov=
i in
večina vidikov partnerstva po Gaultieru se negativno povezujejo z
nezvestobo. Pozitivno pa korelirajo z nezvestobo število partnerjev,
trajanje skupnega življenja, spol (več nezvestobe pri moških=
), ter
postavki misli na seks in odnos čustveno
zadovoljuje (več nezvestobe pri nezadovoljnih).
Pregledni=
ca 1.
Korelacije
nezvestobe z drugimi spremenljivkami.
|
|
NEZVESTOBA |
| mn=
enje
o nezvestobi |
-0,505*=
** |
| =
353;tevilo
partnerjev |
0,409*** |
| in=
timnost |
-0,384*=
** |
| za=
vezanost |
-0,380*=
** |
| tr=
ajanje
skupnega življenja |
0,328*** |
| in=
timen
odnos |
-0,325*=
** |
| st=
rastnost |
-0,320*=
** |
| sp=
ol |
0,303*** |
| za=
dovoljstvo
z odnosom |
-0,282*=
** |
| em=
ocionalna
reaktivnost |
-0,255*=
** |
| mi=
sli
na seks |
0,236*** |
| ko=
munikacija |
-0,228*=
** |
| od=
nos
čustveno zadovoljuje |
0,218** |
| ug=
ajajo
partnerjevi prijatelji |
-0,208*=
* |
| ko=
nflikti |
-0,187*=
* |
| ra=
zpravlja
o osebnih zadevah |
-0,144*=
|
| st=
resne
točke |
-0,131<= o:p> |
| pa=
rtnerju
ugaja družina |
-0,131<= o:p> |
| ug=
aja
partnerjeva družina |
-0,124<= o:p> |
| sk=
upaj
živela zadnje leto |
0,124 |
| do=
tikanje
nekoga |
0,123 |
| om=
ejevanje |
-0,111<= o:p> |
| =
382;ivi
v večjem mestu |
-0,101<= o:p> |
| pa=
rtnerjeva
izobrazba |
0,071 |
| sk=
upaj
živela pred poroko |
0,071 |
| tr=
ajanje
odnosa |
0,053 |
| st=
arost |
0,049 |
| iz=
obrazba |
0,045 |
| sk=
upno
bivanje |
0,036 |
| ot=
roci |
-0,032<= o:p> |
| st=
an |
0,027 |
| po=
gosto
sam z nekom |
0,027 |
| st=
iki
na delovnem mestu |
-0,024<= o:p> |
| pa=
rtnerju
ugajajo prijatelji |
0,022 |
| odnos spolno zadovoljuje |
0,012 |
** Korelacija je pomembna na ravni 0=
,01.
* Korelacija je pomembna na ravni 0=
,05.
Izkazalo
se je torej, da se z nezvestobo povezujejo zlasti tiste spremenljivke, na
katere so opozarjali tudi drugi raziskovalci, npr. stališča o
nezvestobi, kakovost partnerskega odnosa, zadovoljstvo s partnerjem,
težnja po spolnosti, pretekla partnerstva in spol. Vsekakor pa se je
potrdila tudi domneva, da z nezvestobo korelirajo tudi slogi oziroma dimen=
zije
ljubezni po Sternbergu: intimnost in zavezanost nekoliko bolj kot strastno=
st,
kar ne preseneča, saj ju lahko štejemo za nosilni dimenziji
trajnosti partnerskega odnosa (glej Musek, 1995, str. 100).
Dobljeni
korelacijski koeficienti pomenijo neparcializirane, „naravne“
korelacije, ki nam nič ne povedo o tem, ali je neka korelacija mera
čistega odnosa med obema spremenljivkama, ali pa je tudi odraz korela=
cij
teh dveh spremenljivk z drugimi spremenljivkami. Bi npr. spremenljivka =
222;misli
na seks“ še pomembno korelirala z nezvestobo, če bi jo
parcializirali glede na morebitni vpliv spola? Vprašanje je torej, kakš=
;ni
odnosi med spremenljivkami bi se pojavili, če bi jih razgradili na
čiste zveze med njimi.
Prav zato tudi ne moremo običajnih korelacij jemati kot neposredne merilce prediktivne vrednosti posameznih spremenljivk. So pa lahko izhodiš= 69;e za regresijsko analizo, ki sproti parcializira odnose med spremenljivkami = in nam lahko pokaže, koliko določen niz spremenljivk in vsaka posam= ezna spremenljivka v tem nizu prispeva k pojasnjevanju variance kriterijske spremenljivke. Zato smo v naslednjem koraku opravili regresijske analize.<= o:p>
Regresijske analize
Kot
rečeno, smo pri regresijski analizi izhajali iz neodvisnih spremenlji=
vk kot
prediktorjev in nezvestobe kot odvisne ali kriterijske spremenljivke.
Prediktorji so bili iste spremenljivke kot tiste, ki so v preglednici 1
korelirane z nezvestobo.
Če
postavimo v regresijski model vse prediktorske spremenljivke, dobimo zelo
visoko multiplo korelacijo z nezvestobo, njena vrednost (R) znaša kar
0,816. To pomeni, da lahko z nizom naših prediktorskih spremenljivk
pojasnimo kar 0,667 variance kriterijske spremenljivke (0,667 je vrednost
kvadriranega R in to je mera skupne variance prediktorjev in kriterija).
Napovedna vrednost celotnega niza naših prediktorjev je nedvomno vred=
na
spoštovanja, vendar se moramo vprašati, ali lahko bistveni del
napovedne vrednosti obdržimo tudi pri manjšem številu
prediktorjev, namreč tistih spremenljivkah, ki največ prispevajo=
k
pojasnjevanju variance kriterija, to je nezvestobe.
Odgovor
na to vprašanje dobimo s pomočjo regresijske analize po korakih.=
Z
njo lahko matematično izločimo spremenljivke, ki največ
prispevajo k napovedovanju variabilnosti kriterija vse do tiste meje, ko z=
unaj
modela ostanejo samo še spremenljivke, katerih prispevek ni več
pomemben. Kot vidimo iz preglednic 2, 3 in 4, lahko samo s tremi
spremenljivkami (mnenje o nezvestobi, spol in intimen odnos) pojasnimo
nesorazmerno velik del variance nezvestobe. Multipla korelacija teh
spremenljivk z nezvestobo je 0,597, kar pomeni 0,357 skupne variance
prediktorskih in kriterijske spremenljivke (preglednica 2). Kar 0,217 skup=
ne
variance ima samo spremenljivka mnenje o nezvestobi. Seveda so tudi rezult=
ati ustreznih
analiz variance, ki ocenjuje vpliv regresijskih spremenljivk za vse tri mo=
dele
(ena, dve, tri prediktorske spremenljivke) na odvisno spremenljivko, visoko
signifikantni, vsi na nivoju manj kot 0,001 (preglednica 3). Tudi vrednosti
Beta koeficientov za posamezne spremenljivke v modelih od 1 do 3 (ti so
izhodišče za izračunavanje regresijskih enačb) so zelo
signifikantne (preglednica 4). Lahko torej rečemo, da smo s pomoč=
;jo
regresijske analize prišli do zelo parsimoničnega in neredundant=
nega
modela, pri katerem smo prostor prediktorskih spremenljivk zreducirali od =
35
na tri, pri čemer smo zadržali okrog 54 odstotkov prvotne
prediktorske moči (0,357 od 0,667).
Regresijska
analiza je torej pokazala, da lahko delovanje mnogih spremenljivk, za kate=
re
smo ugotavljali pomembne korelacije z nezvestobo (preglednica 1), lahko
smiselno zreduciramo na delovanje treh spremenljivk. Če v celoti
upoštevamo delež teh treh spremenljivk, potem pri 32 spremenljiv=
kah,
ki ostanejo zunaj modela, ne najdemo več pomembnih Beta ponderjev. To=
pa
lahko razložimo edino s tem, da so dobljene korelacije med nezvestobo=
in
drugimi spremenljivkami posledica mnogih korelacij med temi spremenljivkami
samimi, v korenu njihovih korelacij pa je po vsej verjetnosti deleži =
treh
spremenljivk, ki smo jih sprejeli v modelu 3 naše regresijske analize=
po
korakih. Mnenje o nezvestobi, spol in vidik intimnosti odnosa so nekak#=
3;ne
korenske neodvisne spremenljivke nezvestobe; druge spremenljivke koreliraj=
o z
nezvestobo zato, ker korelirajo s temi korenskimi spremenljivkami.
Pregledn=
ica 2.
Sumarni
pregled modelov regresijske analize po korakih.
|
Model |
R |
R kvadrat |
Prilagojeni R kvadrat |
Standardna napaka |
| 1=
|
,466 |
,217 |
,206 |
,72510 |
| 2=
|
,555 |
,308 |
,289 |
,68611 |
| 3 |
,597 |
,357 |
,330 |
,66625 |
b Prediktorji: (konstanta), mnenje=
o
nezvestobi, spol
c Prediktorji: (konstanta), mnenje=
o
nezvestobi, spol, intimen odnos
Pregled=
nica 3.
Analiza
variance – vpliv spremenljivk v regresijskih modelih na neodvisno
spremenljivko.
|
Model |
|
Vsota kvadratov |
ss |
Srednji kvadrat |
F |
p (sig.) |
|
Regresija |
10,777 |
1 |
10,777 |
20,497 |
,000 |
|
|
Rezidual |
38,907 |
74 |
,526 |
|
|
|
|
Skupaj |
49,684 |
75 |
|
|
|
|
|
Regresija |
15,320 |
2 |
7,660 |
16,272 |
,000 |
|
|
Rezidual |
34,364 |
73 |
,471 |
|
|
|
|
Skupaj |
49,684 |
75 |
|
|
|
|
|
Regresija |
17,725 |
3 |
5,908 |
13,310 |
,000 |
|
|
Rezidual |
31,960 |
72 |
,444 |
|
|
|
| |
Skupaj |
49,684 |
75 |
|
|
|
b Prediktorji: (konstanta), mnenj=
e o
nezvestobi, spol
c Prediktorji: (konstanta), mnenj=
e o
nezvestobi, spol, intimen odnos
d Odvisna (kriterijska) spremenlj=
ivka:
NEZVESTOBA
Pregle=
dnica
4.
Regres=
ijski
koeficienti pri zaporednih modelih regresijske analize.
|
|
|
Nestandardizirani koeficienti<= o:p> |
|
Standardizirani koeficienti |
t |
p (sig.) |
|
|
B |
Standardna napaka |
Beta |
|
|
|
|
(konstanta) |
2,886 |
,289 |
|
9,977 |
,000 |
|
|
mnenje o nezvestobi |
-,392 |
,087 |
-,466 |
-4,527 |
,000 |
|
|
(konstanta) |
1,919 |
,414 |
|
4,633 |
,000 |
|
|
mnenje o nezvestobi |
-,318 |
,085 |
-,378 |
-3,730 |
,000 |
|
|
spol |
,578 |
,186 |
,315 |
3,107 |
,003 |
|
|
(konstanta) |
2,673 |
,516 |
|
5,176 |
,000 |
|
|
mnenje o nezvestobi |
-,273 |
,085 |
-,324 |
-3,209 |
,002 |
|
|
spol |
,601 |
,181 |
,328 |
3,323 |
,001 |
|
| |
Intimen odnos |
-,116 |
,050 |
-,226 |
-2,327 |
,023 |
Faktorske analize
Videli
smo, da lahko prediktorsko informacijo 35 spremenljivk smiselno reducir=
amo
na informacijo samo treh spremenljivk. Vendar obstaja tudi možnost=
, da
se podobna redukcija informacije skriva v izločanju latentnih
spremenljivk iz prostora 35 manifestnih spremenljivk. S faktorsko anali=
zo
lahko izločimo latentne dimenzije, katerih prediktorsko vrednost l=
ahko
nato preskusimo neodvisno od posameznih manifestnih spremenljivk. Morda
celo lahko ugotovimo, da nam bo enako majhno število latentnih
spremenljivk kot prediktorjev (npr. tri) pojasnilo več variance, k=
ot
se je to zgodilo pri treh najmočnejših prediktorskih manifest=
nih
spremenljivkah.
V
ta namen je bila opravljena faktorska analiza 35 spremenljivk. Bartlett=
ov
test sferičnosti je pokazal, da je uporaba faktorske analize smise=
lna
(vrednost hi kvadrata je 1827,036, p < 0,001). Vrednost drugega testa
primernosti faktorske analize (Kaiser-Meyer-Olkin) ni tako
prepričljiva (0,663), vendar je še dovolj nad kritično m=
ejo.
Na podlagi scree testa (glej sliko 1) smo se odločili za ekstrakci=
jo štirih
faktorjev. Ti štirje faktorji pojasnjujejo 48,001 odstotka celotne
variance v izvorni matriki 35 spremenljivk. Izločeni faktorji so b=
ili
rotirani s pomočjo Varimax metode, preglednica 5 pa prikazuje roti=
rano
faktorsko matriko.
Slika
1. Rezultati scree testa: na krivulji vidimo prevojni presledek po =
9;etrtem
in nato še en po sedmem faktorju.
Iz preglednice 5 je razvidno, da lahko prvi faktor interpretiramo kot faktor kakovosti partnerskega odnosa, saj so z njim nasičeni predvsem slogi ljubezni, zadovoljstvo z odnosom in vidiki partnerskega odnosa. Drugi faktor je faktor trajanja tesnejšega odnosa, z njim so nasičene spremenljivke trajanje odnosa, skupno življenje v zadnjem letu, starost, spolno zadovoljujoč odnos, poročenost. Tretji faktor se povezuje z dejavniki zunaj partnerstv= a, četrti faktor pa je nedvomno tesno povezan s spolom, saj najbolj nasiča prav spol, poleg tega pa tudi druge spremenljivke, ki se povezujejo s spolom, npr. število partnerjev, misliti na seks, mne= nje o nezvestobi.
Linearna
regresija štirih faktorjev (kot prediktorske spremenljivke smo vze=
li
faktorske vrednosti za vsakega od njih) kot prediktorjev v odnosu do
nezvestobe kot odvisne spremenljivke da multiplo korelacijo 0,574, kar
pomeni 0,330 skupne variance med prediktorji in kriterijem. To je zelo
blizu prediktorski moči treh najboljših prediktorjev med
manifestnimi spremenljivkami (glej preglednico 2), vendar nekoliko manj.
Regresijska analiza po korakih je ponudila optimalni model, v katerem
nastopata kot prediktorski spremenljivki prvi in četrti faktor, to=
rej
kakovost partnerstva in spol. Oba skupaj korelirata z nezvestobo 0,553 =
(kar
pomeni, da drugi in tretji faktor praktično nista povezan z
nezvestobo, saj k multipli korelaciji prispevata le dodatnih 0,021), nj=
una
skupna varianca s kriterijem je torej 0,306. Če se spomnimo, je
multipla korelacija najprediktivnejših manifestnih spremenljivk
(mnenja o nezvestobi in spola) skoraj enaka (0,308, glej model 2 v
preglednici 2).
Redukcija
manifestnih spremenljivk na latentne faktorje v našem primeru tore=
j ni
prinesla izboljšanja predikcije nezvestobe, ki je že na ravni
manifestnih spremenljivk presenetljivo velika. S tremi spremenljivkami,
mnenjem o nezvestobi, spolom in intimnostjo v partnerskem odnosu (eden
izmed Gaultierovih vidikov) lahko nezvestobo napovedujemo vsaj v enaki =
meri
kot s tremi latentnimi dimenzijami prediktorskega prostora.
Pregl=
ednica
5.
Rotir=
ana
faktorska matrika (ničle pred decimalnimi vejicami so
izpuščene).
|
|
Faktor |
|
|
|
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'> |
1 |
2 |
3 |
4 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>intimnost |
,865 |
<= o:p> |
-,146 |
<= o:p> |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>intimen
odnos |
,816 |
-,131 |
<= o:p> |
<= o:p> |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>zadovoljstvo
z odnosom |
,791 |
<= o:p> |
<= o:p> |
<= o:p> |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>zavezanost |
,733 |
,145 |
-,396 |
<= o:p> |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>strastnost |
,711 |
-,143 |
-,372 |
<= o:p> |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>komunikacija |
,672 |
-,154 |
,225 |
<= o:p> |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>ugaja
partnerjeva družina |
,642 |
<= o:p> |
,302 |
,196 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>trajanje
skupnega življenja |
-,640 |
,257 |
,126 |
<= o:p> |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>partnerju
ugaja družina |
,635 |
-,109 |
,176 |
,223 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>odnos
čustveno zadovoljuje |
-,548 |
,365 |
,275 |
,124 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>omejevanje |
,531 |
-,204 |
,243 |
<= o:p> |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>emocionalna
reaktivnost |
,524 |
-,211 |
,179 |
-,148 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>konflikti |
,492 |
-,236 |
,227 |
-,225 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>živi
v večjem mestu |
,474 |
,316 |
<= o:p> |
,209 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>ugajajo
partnerjevi prijatelji |
,449 |
<= o:p> |
<= o:p> |
<= o:p> |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>trajanje
odnosa |
-,184 |
,891 |
<= o:p> |
-,133 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>skupaj
živela zadnje leto |
-,216 |
,874 |
-,106 |
-,109 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>starost |
-,351 |
,815 |
<= o:p> |
-,101 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>odnos
spolno zadovoljuje |
-,381 |
,778 |
<= o:p> |
-,249 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>stan |
<= o:p> |
-,655 |
<= o:p> |
<= o:p> |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>razpravlja
o osebnih zadevah |
<= o:p> |
,414 |
-,226 |
<= o:p> |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>partnerjeva
izobrazba |
<= o:p> |
,397 |
<= o:p> |
<= o:p> |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>skupno
bivanje |
-,184 |
-,278 |
<= o:p> |
,154 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>otroci |
<= o:p> |
-,225 |
<= o:p> |
-,203 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>partnerju
ugajajo prijatelji |
,162 |
<= o:p> |
,747 |
<= o:p> |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>dotikanje
nekoga |
<= o:p> |
-,267 |
,695 |
<= o:p> |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>stiki
na delovnem mestu |
,214 |
-,293 |
,612 |
,199 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>izobrazba |
<= o:p> |
,200 |
,578 |
,163 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>pogosto
sam z nekom |
<= o:p> |
<= o:p> |
,353 |
-,298 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>spol |
<= o:p> |
<= o:p> |
<= o:p> |
,794 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>število
partnerjev |
<= o:p> |
-,122 |
<= o:p> |
,735 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>misli
na seks |
,271 |
-,369 |
<= o:p> |
,597 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>mnenje
o nezvestobi |
,388 |
<= o:p> |
-,276 |
-,460 |
| <=
span
style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Arial;mso-fareast-font-family:=
"Times New Roman";
mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL;mso-bidi-language:AR-SA=
'>skupaj
živela pred poroko |
<= o:p> |
-,112 |
,110 |
,210 |
| stresne točke<= o:p> |
,130 |
-,100 |
<= o:p> |
-,164 |
Splošna diskusija in
zaključki
Kot
kaže, so izsledki raziskave v nekaterih pogledih razjasnili narav=
o in
vlogo dejavnikov, ki vplivajo na stopnjo (ne)zvestobe. Podobno, kot se=
je
pokazalo tudi že v raziskovanjih drugih avtorjev, se je tudi v
pričujoči študiji pokazalo, da sodijo med te dejavnike
spol, kakovost partnerskega odnosa in zadovoljstvo s partnerskim odnos=
om,
mnenja (stališča, prepričanja) v zvezi s partnerstvom,
priložnosti za navezovanje zunajpartnerskih odnosov in nekatere
značilnosti prvotnega partnerstva. V tej raziskavi se je dalje
pokazalo, da s stopnjo nezvestobe tudi dokaj močno korelirajo vse=
tri
dimenzije ljubezni oziroma ljubezenski slogi, kot izhajajo iz Sternber=
gove
trikotne teorije ljubezni (Sternberg, 1986).
Med
najpomembnejšimi in tudi najtežavnejšimi vprašanji=
je
povezanost partnerske nezvestobe s spolom. Na eni strani so jasni
statistični podatki, ki kažejo na več nezvestobe pri
moških in še več, to naj bi veljalo za vse kulture kot
nekakšen univerzalni zakon. Ne nazadnje bi se ta podatek kar dobro
ujemal z evolucionistično razlago (Buss, 1988), po kateri je ve=
269;
partnerske nezvestobe del moške evolucijske strategije: poskrbeti=
za
svoje gene s tem, da se ustvari čimveč potomstva. Na drugi
strani pa imamo spet druge raziskovalne rezultate, ti pa kažejo, =
da
ob kontroli (parcializiranem vplivu) drugih dejavnikov, ki vplivajo na
partnersko (ne)zvestobo, postane čisti vpliv spola zanemarljiv (T=
reas
in Giesen, 2000).
Naši
podatki pravzaprav kažejo, da ne moremo docela zavrniti nobene
možnosti. Zelo verjetno se zdi, da se pri moških dejansko
pojavlja več določenih rizičnih faktorjev nezvestobe, n=
pr.
več menjavanja partnerjev, večja okupacija s spolnostjo, bolj
permisivno stališče do nezvestobe (glej nasičenja s
četrtim faktorjev v preglednici 5). Korelacija spremenljivke
nezvestoba s tem faktorjem je 0,486, kar je pomembno na nivoju 0,001. =
Na
drugi strani pa kažejo podatki naše faktorske analize, da je
nezvestoba do neke mere nasičena tudi s prvim, najmočnej#=
3;im
faktorjem, ki je nedvomno faktor kakovosti partnerskega odnosa (korela=
cija
znaša -0,264, pomembnost na nivoju 0,021). Rezultati regresijske
analize štirih latentnih dimenzij kot prediktorjev nezvestobe lepo
pokažejo, da sta med njimi prav prva in četrta dimenzija
daleč najpomembnejša prediktorja. Psihološka vsebina ob=
eh
dimenzij je dokaj jasna: prva združuje spremenljivke tesnosti in
kakovosti partnerskega odnosa, druga pa spol in z njim povezane
spremenljivke.
Lahko
bi torej zaključili, da imamo opraviti z dvema močnima izvor=
oma
partnerske (ne)zvestobe, med katerimi je eden sama kakovost partnerske=
ga
odnosa, ki je neodvisna od spola, drugi izvor pa tvorijo faktorji, ki =
se
najverjetneje povezujejo s spolom in temeljijo na razlikah v partnersk=
ih in
spolnih strategijah obeh spolov. Korelacija med spolom in nezvestobo
znaša 0,303 (kar pomeni višjo nezvestobo pri moških), t=
oda
če izračunamo parcialno korelacijo med obema spremenljivkama,
kontrolirano glede spremenljivk število partnerjev, okupacija s
seksom in mnenje o nezvestobi, se korelacija bistveno zmanjša,
namreč na 0,150, ostane pa še vedno signifikantna (p=3D0,035=
).
Pomembno
se zdi spoznanje, da lahko substancialne in pomembne korelacije
številnih spremenljivk z nezvestobo smiselno zreduciramo na tri a=
li
morda celo dve ključni spremenljivki. Kakorkoli obračamo, je=
ena
izmed njih spol, druga pa mnenje oziroma stališče o
(ne)zvestobi; tretja spremenljivka zadeva intimnost partnerjev kot jed=
ro
kakovosti oziroma tesnosti partnerskega odnosa (ta spremenljivka je
nedvomno povezana z ljubezenskimi slogi, korelira namreč 0,710 z
intimnostjo, 0,596 s strastnostjo in 0,524 z zavezanostjo, vse pomembn=
o na
nivoju 0,001).
Zaključimo
torej lahko z ugotovitvijo, da je s pomočjo spremenljivk, zajetih=
v
raziskavi, mogoče dokaj jasno identificirati glavne dejavnike
partnerske nezvestobe. To so predvsem mnenje (stališče) o
nezvestobi, spol, zadovoljstvo s partnerskim odnosom in kakovost tega
odnosa ter slogi ljubezni, v manjši meri pa tudi priložnosti=
za
zunajpartnerske odnose in nekatere druge značilnosti prvotnega
partnerstva (npr. trajanje partnerske zveze). Po naših raziskoval=
nih
rezultatih sodeč so ključni prediktorji partnerske nezvestobe
predvsem mnenje o nezvestobi, spol in intimnost partnerskega odnosa. N=
aši
izsledki dopolnjujejo rezultate dosedanjih raziskav predvsem z dvema
ugotovitvama: slogi ljubezni so sami po sebi pomembno povezani s stopn=
jo
(ne)zvestobe in spol ostaja pomemben prediktor nezvestobe, tudi če
izvzamemo morebitni delež drugih dejavnikov. V nadaljnjih raziska=
vah
bi bilo zanimivo videti, ali se naše ugotovitve lahko generalizir=
ajo
na celotno slovensko populacijo in na primerljive populacije drugod. <=
span
style=3D'mso-spacerun:yes'>
Literatura
Botwin, C. (198=
8). Men who can’t be faithful.<=
/i>
London: Bantam Book.
Bozon, M. (1996=
). Reaching adult sexuality: First
intercourse and its implications. V M. Bozon in Leridion H. (Ur.),=
Sexuality and social sciences
(143-175). Aldershot Eng=
land:
Dartmouth.
Buss, D. M. (19=
88). Love
acts: The evolutionary theory of love. V R.J.Strenberg in M.L.Barnes (Ur.), The psychol=
ogy of
love (100-118). New Have=
n, CT:
Yale University Press.
Choi, K. H., Ca=
tania,
J. A., Dolcini, M. M. (1994). =
Exstramarital
sex and HIV risk behaviour among American adults: Results from the
National AIDS Behavioral Survey. American Journal of Public Health,
84, 2003-2007.
Dolcini, M. M.,
Catania, J.A., Coates, T. J., Stall, Hudes, E. S., Gagnon, J. H., Poll=
ack,
L. M. (1993). Demographic
characteristics of heterosexuals with multiple partners. Family
Planning Perspectives, 25, 208-214.
Greeeley A. (19=
94). Marital
infidelity. Society, 5/6,31 55-60.
Lawson, A. (198=
8). Adultery: An analysis of love and
betrayal. New York: Basic Books.
Leigh, B. C., T=
emple,
M. T., Trocki, K. E. (1993). T=
he
sexual behavior of US adults: Results from a national survey. Amer=
ican
Journal of Public Health, 83, 1400-1408.
Mackey, R., A.,
O´Brian, B., A. (1996). =
Lasting
Marriages: Men and women growing together. Westport: Praeger.
Modic M. (2002)=
. Spolne
navade Slovencev. Ljubljana: Mladina.
Musek, J. (2000=
). Vrednote. Ljubljana: Educy.
Nannini, D. K.
(2000). Jealousy and emotional infidelity: An alternative to the
evolutionary explanation. Jour=
nal of
Sex Research, 5, 10-24.
Smith, T. W.
(1991). Adult sexual behavior in 1989: Number of partners, frequency of
intercourse and risk of AIDS. Family Planning Perspectives, 23,
102-107.
Sternberg, J. R.
(1986). A triangular theory of love. Psychological
Review, 93, 2, 119-135.
Sternberg, J. R=
.,
Mahzad H. (ed.) (1997). =
Satisfaction in close relationshi=
ps.
New York: The Guilford Press.
Treas J., Giese=
n D.
(2000). Sexual infidelity among
married and cohabiting americans. Journal of Marriage&Family, =
62,
48-75.
Vaughan, P. (19=
89). The Monogamy Myth. La Jolla:
Newmarket Press.
Wellings, K., F=
ield,
J., Johnson, A. Wadsworth, J. (1994). Sexual
behavior in Britain. London: Penguin Books.
Wiederman, M. W.
(1999). Extramarital Affairs:
An Exaggerated Myth.=
New
York: USA Today.
|
PAGE |
|
PAGE 1 |