psihologija osebnosti (psihologi)
psihologija osebnosti (pedagogi, samostojna smer)
zgodovina in smeri psihologije
nova, mejna in posebna področja psihologije
trendi in perspektive sodobne psihologije
psihologija osebnosti (za podiplomski študij na pedagogiki)
poglavja iz kognitivne psihologije in psihologije osebnosti A
poglavja iz kognitivne psihologije in psihologije osebnosti B
*
| predmet in metode psihologije | zgodovina in smeri psihologije | psihologija osebnosti (psihologi) | nova, mejna in posebna področja psihologije |
| psihologija osebnosti
pedagogi, samostojna smer |
psihologija osebnosti
pedagogi, andragogi |
psihologija osebnosti
pedagogi (A,B) |
psihologija osebnosti - podiplomski študij pedagogike |
| sistematika psihologije | trendi in perspektive psihologije | poglavja iz kognitivne psihologije in psihologije osebnosti A | poglavja iz kognitivne psihologije in psihologije osebnosti B |
*
*
PREDMET: PREDMET IN METODE PSIHOLOGIJE
SPLOŠNI PODATKI: Študijski program, smer, usmeritev: PsihologijaObseg ur: 45 P, S, VŠtevilo točk:Letnik: I. Steber: AŠifra:
IZOBRAŽEVALNI SMOTRI: Posredovanje najpomembnejših temeljnih informacij o predmetu, ciljih in metodah psihologije. Spoznavanje temeljev in principov diagnostičnega proučevanja in funkcionalnega raziskovanja v psihologiji. Po končanem programu dobi študent vpogled v to, kaj psihologija proučuje, s katerimi glavnimi problemi se ukvarja, kakšne cilje in naloge si pri tem postavlja in kakšne metode pri tem uporablja. Študent tudi pridobi vpogled v strukturo psihologije kot znanosti, spozna njene discipline ter njene glavne interdisciplinarne in transdisciplinarne povezave.
VSEBINA PREDMETA:
Pojmovanja predmeta psihologije
Neznanstvena in predznanstvena pojmovanja duševnosti. Pojmovanja duševnosti v filozofiji in filozofski psihologiji. Problem odnosa duša – telo (psihofizični problem). Evolucija pojmovanj predmeta v razvoju znanstvene psihologije in njenih smeri; glavne dileme teh pojmovanj. Pojmovanja predmeta psihologije v sodobni psihologiji: duševni pojavi, obnašanje, osebnost. Biološke, socialne in duhovne dimenzije duševnosti in osebnosti. Sistemsko in celovito pojmovanje predmeta psihologije.
Cilji, naloge in struktura psihologije
Opis psiholoških pojavov. Problemi psihološke deskripcije in klasifikacije (taksonomije). Razlaga in pojasnjevanje v psihologiji: vzročne razlage, telične (motivacijske) razlage. Primeri neznanstvenih razlag: dialektična razlaga. Spoznavni smisel znanstvenega razlaganja: zakonitosti in predikcija. Napovedovanje v psihologiji. Spreminjanje in nadzor na podlagi znanstvenih razlag in napovedi. Teoretski (spoznavni) in aplikativni cilji psihologije. Pojem znanosti. Klasifikacije znanosti. Zdravi (naivni) razum, kritični razum. Osnovne značilnosti znanstvenega spoznavanja. Znanost o znanosti: modeli in teorije znanosti. Mesto in status psihologije v sistemu znanosti. Psihološke discipline. Interdisciplinarna in transdisciplinarna področja znanosti v povezavi s psihologijo.
Metode psihologije
Metodološki temelji psihologije: obče spoznavne metode – metode razsojanja (indukcija, dedukcija, analogija); analiza in sinteza; sinhroni in diahroni pristop. Klasifikacije metod. Metode razlaganja. Definicija. Klasifikacija. Pojasnjevanje (eksplanacija). Dokazovanje. Psihološka interpretacija na fenomenološki in na objektivni ravni. Metode ocenjevanja in diagnostičnega proučevanja. Kvalitativne metode. Psihometrično fundirane metode: preskusi, vprašalniki, lestvice, inventarji. Metode funkcionalnega raziskovanja v psihologiji. Vzročni in korelativni odnosi. Odvisnostne in soodvisnostne metode. Psihološki eksperiment. Kvazieksperiment. Deskriptivno raziskovanje. Korelacijsko raziskovanje. Multivariatno raziskovanje. Druge metode raziskovanja. Potek in diseminacija psiholoških izsledkov
Etika psihološkega dela in raziskovanja
POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI: Predmet se povezuje z vsemi psihološkimi predmeti. Kot uvod v psihologijo daje temeljno, infrastrukturno znanje za druge psihološke predmete, ki to znanje predpostavljajo. Močneje se povezuje zlasti z metodološkimi predmeti in predmeti obče psihologije.
OBVEZNOST ŠTUDENTA: Izpit v obliki preskusa znanja in eventualnih drugih dogovorjenih obveznosti po koncu opravljenega programa.
ŠTUDIJSKA LITERATURA:
Temeljna učbenika:
Musek, J. (1999) Uvod v psihologijo. Ljubljana, Educy. (v celoti)
Musek, J. , Polič, M. & Pečjak, V. (1981). Uvod v psihološko metodologijo. Ljubljana, FF. (50-98, 142-218)
Drugi obvezni viri:
Bucik, T. (1997) Osnove psihološkega testiranja. Ljubljana, FF UL. (3-15, 16-59, 213-237)
Lamovec, T. , Musek, J. in Pečjak, V. (1975) Teorije osebnosti. Ljubljana, Cankarjeva založba. (12-54)
Musek, J. (1995). Psihološka veda na Slovenskem. Informativni kulturološki zbornik, 185-196. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti.
Trstenjak, A. (1975). Problemi psihologije. Ljubljana, Slovenska Matica. (5-44).
*
*
PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI
SPLOŠNI PODATKI
Študijski program, smer, usmeritev: Psihologija
Obseg ur: 90 P, S, 30 V
Število točk: Letnik: Steber: A Šifra:
IZOBRAŽEVALNI SMOTRI
Posredovanje najpomembnejših temeljnih informacij o osebnosti in medosebnih razlikah, povezovanje in kritično presojanje teh informacij. Po končanem programu dobi študent vpogled v to, s čim se ukvarja psihologija osebnosti, s katerimi glavnimi problemi se ukvarja, kakšne cilje in naloge si pri tem postavlja in kakšne metode pri tem uporablja. Študent tudi pridobi vpogled v najpomembnejše teorije in modele osebnosti, izsledke na področju strukture, dinamike in razvoja osebnosti in je sposoben te modele in izsledke aplicirati v svojem strokovnem izobraževanju in v svojem življenju.
VSEBINA PREDMETA
Predmet, cilji, metode in modeli psihologije osebnosti
Neznanstvena in predznanstvena pojmovanja osebnosti. Biološki, psihosocialni in duhovni vidiki osebnosti. Psihološke definicije osebnosti. Cilji in problemi psihologije osebnosti. Ocenjevanje in merjenje osebnosti. Raziskovanje osebnosti. Glavne teorije in modeli osebnosti: psihodinamski, strukturni (tipološki, potezni, dimenzionalni), vedenjski, socialni, fenomenološki in humanistični, kognitivni, biološki in evolucijski. Paradigmatski trendi v psihologiji osebnosti.
Struktura osebnosti in medosebne razlike
Strukturni vidik osebnosti: osebnostne lastnosti in odnosi med njimi. Področja strukture osebnosti: temperament, značaj, sposobnosti, konstitucija. Konativni in kognitivni osebnostni prostor. Poteze, situacije, interakcije. Sposobnosti. Inteligentnost. Nadarjenost, ustvarjalnost, genialnost. Umetna inteligentnost. Socialna, praktična in čustvena inteligentnost. Kognitivni slogi. Individualnost osebnosti. Medosebne razlike, individualne in skupinske. Razlike med spoloma. Generacijske in kulturne razlike. Intraindividualna variabilnost osebnosti. Osebnostna stanja, vloge, razpoloženja.
Dinamika osebnosti.
Motivacijsko-emocionalni vidik osebnosti. Manifestni in latentni dinamizmi osebnosti. Dinamične lastnosti in poteze. Vrednote in vrednotne usmeritve. Sovplivanje konativnih in kognitivnih vidikov osebnosti. Osebnost v soočanju s frustracijami, konflikti, stresi in krizami. Osebna čvrstost. Nadzor. Samoučinkovitost. Kompetentnost. Osebnostni vidik medosebnih odnosov, privlačnosti, partnerstva, ljubezni. Dimenzije in slogi interpersonalne domene. Proindividualni in prosocialni vidiki osebnosti: agresivnost in altruizem. Storilnost. Samoaktualizacija. Osebnost v luči življenjskega smisla.
Razvoj in perspektiva osebnosti.
Razvojni vidik osebnosti. Oblikovanje osebnosti pod vplivom dednosti, socialnih in kulturnih vplivov, vzgoje in samodejavnosti. Vseživljenjska perspektiva osebnosti. Razvoj temeljnih osebnostnih dimenzij skozi življenje. Razvoj sposobnosti skozi življenje. Oblikovanje vrednot v življenju posameznika. Integracija osebnosti: jaz, identiteta, samopodoba, samospoštovanje. Samoregulacija in samokontrola. Osebnostna zrelost. Osebnostne motnje. Mejni, posebni in transcendentni vidiki osebnosti. Zavest in posebna zavestna stanja. Ontološki in etični vidik osebnosti.
Vsebina vaj
Dimenzionalni modeli osebnosti (B5, PEN); samopodoba in samospoštovanje; medkulturni vidiki jaza; maskulinost in femininost; osebnost, zdravje in zadovoljstvo; obrambni mehanizmi, stres, osebna čvrstost; vrednote in življenjski cilji; novejši modeli inteligentnosti in ustvarjalnosti; čustvena inteligentnost in medosebne spretnosti.
POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI
Predmet se povezuje z vsemi predmeti, ki predpostavljajo ali dopolnjujejo razumevanje osebnosti in medosebnih razlik. Tako se povezuje s skoraj vsemi psihološkimi predmeti, bodisi kot njihova infrastruktura, bodisi kot njihova nadgradnja. Močneje se povezuje zlasti s predmeti obče psihologije, s socialno, razvojno, klinično, pedagoško in organizacijsko psihologijo (psihologijo dela) in z metodološkimi psihološkimi predmeti. Predstavlja tudi eno izmed osnov za podiplomsko poglabljanje študija psihologije.
OBVEZNOST ŠTUDENTA
Izpit v obliki preskusa znanja (lahko je sestavljen iz več delnih preskusov). Pogoj za končni izpit je opravljen kolokvij iz vaj.
ŠTUDIJSKA LITERATURA
Temeljni obvezni učbeniki:
Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Lamovec, T. (ur.). (1994). Psihodiagnostika osebnosti (2). Ljubljana: Filozofska fakulteta in Znanstveni inštitut filozofske
fakultete.
Drugi obvezni viri:
Hall, C. S., Lindzey, G., & Campbell, J. B. (1998). Theories of personality (4th ed.). New York: Wiley.
Kobal, D. (2000). Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Musek, J. (1993). Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Educy in Inštitut za psihologijo osebnosti.
Revelle, W. (1995) Personality processes. Annual Review of Psychology, 46, 1995.
Sternberg, R. J., & Kaufman, J. C. (1998). Human abilities. Annual Review of Psychology, 49, 479-502.
Wiggins, J. S., & Pincus, A. L. (1992). Personality: Structure and assessment. Annual Review of Psychology, 43, 473-504.
*
*
PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI
SPLOŠNI PODATKI
Študijski program, smer, usmeritev: Pedagogika, samostojni
Obseg ur: 90P, S, V
Število točk:
Letnik: I.
Steber:
Šifra:
IZOBRAŽEVALNI SMOTRI
Posredovanje najpomembnejših temeljnih informacij o osebnosti in medosebnih razlikah, povezovanje, kritično presojanje teh informacij in njihova aplikacija v praksi (zlasti pedagoški). Spoznavanje glavnih metod in pristopov k razumevanju osebnosti in medosebnih razlik. Razumevanje vloge in pomena osebnosti in medosebnih razlik v vsakdanjem življenju (šolanje, izobraževanje, poklicno delo), v medosebnih, partnerskih in družinskih odnosih, v odnosu do lastne in do drugih kultur. Napredovanje v razumevanju samega sebe in lastne osebnosti. Usposabljanje za delo z ljudmi, še posebej za delo v vzgoji in izobraževanju.
VSEBINA PREDMETA
Predmet, cilji in metode psihologije osebnosti
Pojem osebnosti. Vidiki in področja osebnosti (temperament, značaj, sposobnosti, konstitucija). Izvori in temelji osebnosti in medosebnih razlik: oseba, situacija, interakcija; dednost, okolje (družina, vzgoja, kultura, mediji), samodejavnost. Glavni modeli in teorije osebnosti (psihoanalitske, dimenzionalne, vedenjske, humanistične, socialne, kognitivne, biološke).
Ocenjevanje in raziskovanje osebnosti. Cilji proučevanja osebnosti in medosebnih razlik (opis, razlaga, napoved, modifikacija). Metode ocenjevanja osebnosti in osebnostna diagnostika (kvalitativne in kvantitativne; osebnostni vprašalniki in lestvice; preskusi sposobnosti). Metode raziskovanja osebnosti (eksperimentalne, korelacijske, multivariatne).
Glavni vidiki osebnosti: struktura, dinamika in razvoj
Struktura osebnosti in medosebne razlike. Tipi, poteze in dimenzije osebnosti. Sposobnosti. Inteligentnost, nadarjenost, ustvarjalnost. Znanje, spretnosti in veščine. Merjenje osebnostnih lastnosti in sposobnosti. Narava in vrste medosebnih razlik. Ugotavljanje in merjenje medosebnih razlik. Medosebne razlike v osebnostnih potezah, sposobnostih, motivaciji, interesih, stališčih, prepričanjih, vrednotah. Vplivi dednosti, okolja, vzgoje ter samodejavnosti na medosebne razlike. Pomembne kategorije skupinskih razlik. Razlike med spoloma. Razlike med generacijami. Slojne, etnične, kulturne razlike.
Motivacijski in dinamski vidik osebnosti. Potisni in privlačnostni motivi: potrebe, goni, cilji, ideali in vrednote. Interesi. Merjenje motivov, interesov in vrednot. Samoaktualizacija in življenjski smisel. Emocionalni vidik osebnosti. Čustvena inteligentnost. Frustracije, konflikti, stresi, krize. Reševanje konfliktnih in stresnih situacij. Osebnostni vidiki odpornosti na stres. Osebnostni dejavniki skupinske dinamike. Značilnosti in dinamika medosebnih odnosov in komunikacije: odnosi v družini, šoli, vrstniški odnosi, odnosi med spoloma. Storilnostna motivacija. Osebnostni vidiki skupinske dinamike. Prosocialno in antisocialno obnašanje (empatija, altruizem in agresivnost). Medosebna privlačnost, partnerski odnosi in ljubezen.
Razvoj osebnosti. Celoživljenjska razvojna perspektiva. Stopnje osebnostnega razvoja. Zgodnji razvoj osebnosti. Osebnost v otroštvu. Osebnost v adolescenci. Oblikovanje identitete in identitetnih položajev. Osebnost v obdobju odraslosti. Osebnost v obdobju stranja. Krizna obdobja. Težave, problemi in motnje v osebnostnem razvoju. Osebnostne motnje. Integracija osebnosti: jaz, identiteta, samopodoba, samospoštovanje. Posebna in mejna področja osebnosti (nezavedno, posebna zavestna stanja, transcendentno).
Aplikacija psihologije osebnosti v vzgoji in izobraževanju
Teorije osebnosti kot podlaga vzgojnih in izobraževalnih principov in doktrin. Prilagajanje vzgoje in izobraževanja individualnim in razvojnim značilnostim osebnosti. Osebnost in vzgoja: vzgojni slogi in strategije, samovzgoja. Osebnost in učenje: slogi učenja, motivacija za učenje, osebnostna podlaga učne uspešnosti (nadarjenost, sposobnosti, motivacija, poteze in dimenzije osebnosti). Osebnost kot izvor razlik v učni uspešnosti. Osebnostni dejavniki izbire šole, poklica, kariere. Vloga in pomen samopodobe v vzgoji in izobraževanju. Vrednote v odnosu do šolanja in poklicnega usposabljanja. Osebnostni vidiki (multi)medijske in virtualne stvarnosti, kiberprostora.
POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI
Predmet se vsebinsko povezuje z večino psiholoških in pedagoških predmetov. Veliko povezav je zlasti z razvojno, socialno in pedagoško psihologijo. Predmet terja dobro predznanje obče psihologije na srednješolski ravni (gimnazijski programi), prav tako predznanje s področja filozofije, sociologije in biologije.
OBVEZNOST ŠTUDENTA
Izpit v obliki preskusa znanja po končanem programu. Izpit je sestavljen iz delnih obveznosti (sprotni kolokviji, eseji in končni izpit).
ŠTUDIJSKA LITERATURA
Kobal, D. (2000). Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Educy in Inštitut za psihologijo osebnosti.
Resman, M, Bečaj, J, Bezić, T, Čačinovič-Vogrinčič, G. in Musek, J. (1999). Svetovalno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. 1. natis. Ljubljana: Zavod republike slovenije za šolstvo.
V seznam obvezne literature se lahko sproti vključi novo objavljeni kakovostni vir, ki ustreza kriterijem obvezne temeljne študijske literature.
V vsakem študijskem letu se študentom predloži podrobnejši seznam priporočene literature, ki se sproti prilagaja novostim in razvoju stroke.
*
*
PREDMET
PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI
SPLOŠNI PODATKI
Študijski program, smer, usmeritev: Pedagogika, andragogi
Obseg ur: 45 P, 45 S, V
Število točk:
Letnik: I.
Steber:
Šifra:
IZOBRAŽEVALNI SMOTRI
Posredovanje najpomembnejših temeljnih informacij o osebnosti in medosebnih razlikah, povezovanje, kritično presojanje teh informacij in njihova aplikacija na področju pedagoškega in andragoškega dela. Spoznavanje glavnih metod in pristopov k razumevanju osebnosti in medosebnih razlik. Razumevanje vloge in pomena osebnosti in medosebnih razlik v vsakdanjem življenju (šolanje, izobraževanje, poklicno delo), v medosebnih, partnerskih in družinskih odnosih, v odnosu do lastne in do drugih kultur. Napredovanje v razumevanju samega sebe in lastne osebnosti. Usposabljanje za delo z ljudmi, še posebej za delo v vzgoji in izobraževanju.
VSEBINA PREDMETA
Pojmovanja, teorije in metode proučevanja osebnosti
Pojem osebnosti. Vidiki in področja osebnosti (temperament, značaj, sposobnosti, konstitucija). Izvori človekovega doživljenja in obnašanja: oseba, situacija, interakcija. Temeljni dejavniki osebnosti in medosebnih razlik: dednost, okolje, samodejavnost. Vloga socialnega okolja, medijev in kulture na oblikvoanje osebnosti. Glavni modeli in teorije osebnosti (psihoanalitske, dimenzionalne, vedenjske, humanistične, socialne, kognitivne, biološke).
Ocenjevanje in raziskovanje osebnosti. Cilji proučevanja osebnosti in medosebnih razlik (opis, razlaga, napoved, modifikacija). Metode ocenjevanja osebnosti in osebnostna diagnostika (kvalitativne in kvantitativne; osebnostni vprašalniki in lestvice; preskusi sposobnosti). Metode raziskovanja osebnosti (eksperimentalne, korelacijske, multivariatne).
Glavni vidiki osebnosti in medosebnih razlik: struktura, dinamika in razvoj
Struktura osebnosti in medosebne razlike. Tipi, poteze in dimenzije osebnosti. Sposobnosti. Inteligentnost, nadarjenost, ustvarjalnost. Čustvena inteligentnost. Znanja, spretnosti in veščine. Merjenje osebnostnih lastnosti, sposobnosti, znanj spretnosti in veščin. Narava in vrste medosebnih razlik. Ugotavljanje in merjenje medosebnih razlik. Medosebne razlike v osebnostnih potezah, sposobnostih, motivaciji, interesih, stališčih, prepričanjih, vrednotah. Vplivi dednosti, okolja, vzgoje ter samodejavnosti na medosebne razlike. Pomembne kategorije skupinskih razlik. Razlike med spoloma. Razlike med generacijami. Slojne, etnične, kulturne razlike.
Dinamika osebnosti. Potrebe, goni, motivi. Interesi. Cilji, ideali in vrednote. Vrednotni sistemi, hierarhije in usmeritve. Merjenje motivov in vrednot. Samoaktualizacija in življenjski smisel. Psihične obremenitve. Frustracije, konflikti. Stresi, krize. Reševanje konfliktnih, stresnih in kriznih situacij. Izgorelost in premagovanje izgorelosti. Osebna čvrstost. Osebnostni vidiki skupinske dinamike. Osebnostni dejavniki medosebnih odnosov in komunikacije. Prosocialno in antisocialno obnašanje (altruizem in agresivnost). Privlačnost in ljubezen. Storilnost, kompetentnost, samoučinkovitost.
Razvoj osebnosti. Celoživljenjska razvojna perspektiva. Stopnje osebnostnega razvoja. Osebnostni vidiki odraslosti. Stopnje v oblikovanju partnerskih, družinskih in zakonskih odnosov. Stopnje v oblikovanju poklicne kariere. Vrednotni razvoj v odraslem obdobju. Razvoj inteligentnosti, ustvarjalnosti in drugih sposobnosti v odraslem obdobju. Krizna obdobja v posameznikovem osebnostnem razvoju. Osebnostni vidiki staranja in smrti. Osebnostna zrelost. Spolne vloge in solne sheme. Osebnost v luči medosebnih odnosov, odnosov med spoloma, partnerstva, zakona in družine. Težave, problemi in motnje v osebnostnem razvoju. Osebnostne motnje. Integracija osebnosti: jaz, identiteta, samopodoba, samospoštovanje. Posebna in mejna področja osebnosti (nezavedno, posebna zavestna stanja, transcendentno).
Aplikacija psihologije osebnosti v andragoškem delu
Teorije osebnosti kot podlaga vzgojnih in izobraževalnih principov in doktrin. Prilagajanje osebnostnim spremembam v odraslem obdobju in pri staranju. Osebnost in vzgoja: vzgojni slogi in strategije, samovzgoja. Osebnost in učenje: slogi učenja, osebnostna podlaga učne uspešnosti, osebnostna perspektiva trajnega izobraževanja. Motivacija za učenje in trajno izobraževanje. Vpliv (multi)medijske in virtualne resničnosti (kiberprostora) na osebnost. Osebnostni dejavniki izbire šole, poklica, kariere. Osebnostni izvori razlik v učni in delovni uspešnosti. Osebnostna podlaga ustvarjalnosti in vrhunske ustvarjalnosti. Vloga in pomen samopodobe v vzgoji in izobraževanju. Vrednote v procesu šolanja in poklicnega usposabljanja.
POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI
Predmet se vsebinsko povezuje z večino psiholoških in pedagoških predmetov. Veliko povezav je zlasti z razvojno, socialno in pedagoško psihologijo. Predmet terja dobro predznanje obče psihologije na srednješolski ravni (gimnazijski programi), prav tako predznanje s področja filozofije, sociologije in biologije.
OBVEZNOST ŠTUDENTA
Izpit v obliki preskusa znanja po končanem programu. Izpit je sestavljen iz delnih obveznosti (sprotni kolokviji, eseji, opravljen seminarski referat in pisni seminarski izdelek).
ŠTUDIJSKA LITERATURA
Kobal, D. (2000). Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Educy in Inštitut za psihologijo osebnosti.
Resman, M, Bečaj, J, Bezić, T, Čačinovič-Vogrinčič, G. in Musek, J. (1999). Svetovalno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. 1. natis. Ljubljana: Zavod republike slovenije za šolstvo.
V seznam obvezne literature se lahko sproti vključi novo objavljeni kakovostni vir, ki ustreza kriterijem obvezne temeljne študijske literature.
V vsakem študijskem letu se študentom predloži podrobnejši seznam priporočene literature, ki se sproti prilagaja novostim in razvoju stroke.
*
*
ZGODOVINA IN SMERI PSIHOLOGIJE
SPLOŠNI PODATKI
Študijski program, smer, usmeritev: Psihologija
Obseg ur: 30 P, S, V
Število točk:
Letnik: II.
Steber: A
Šifra:
IZOBRAŽEVALNI SMOTRI
Posredovanje najpomembnejših temeljnih informacij o zgodovinskih izvorih, predstopnjah, nastajanju in razvoju psihologije. Razumevanje logike zgodovinskega razvoja in zgodovinske analize. Aplikacija te logike na zgodovino in perspektive psihologije. Razumevanje temeljnih postavk in usmeritev sodobne psihologije v luči njihovega zgodovinskega nastajanja.
VSEBINA PREDMETA
Uvod v zgodovino psihologije
Zakaj zgodovinski pristop v psihologiji? Zgodovina znanosti: tradicionalni in novi zgodovinski pristop. Teorije in modeli zgodovine znanosti. Predznanstvena psihologija. Filozofska psihologija Vzhoda in drugih neevropskih kultur. Filozofska psihologija Zahoda. Trajni problemi in teme psihologije in njenih aplikacij. Izvori znanstvene psihologije. Napredek naravoslovja. Fiziognomika. Frenologija. Fiziološka, nevrofiziološka in nevrološka psihologija. Psihofizika. Teorija evolucije. Medicina in psihopatologija. Pedagogika.
Nastanek in prve smeri psihologije
Wundt: utemeljitev psihologije kot samostojne znanosti. Značilnosti in dometi wundtovskega strukturalizma. Reakcije na strukturalizem. Würzburška šola. Celostna psihologija. Drugi eksperimentalni centri psihologije. Empirizem in asociativizem. Objektivizem in redukcionizem: psihologija brez duše: refleksologija, Pavlov. Funkcionalizem. James idr. Thorndike in zakon učinka. Psihologija medosebnih razlik (diferencialna psihologija). Psihometrija in psihodiagnostika: Galton in antropometrija. Prve aplikativne discipline. Neeksperimentalna psihologija.
Psihološke smeri in šole druge generacije
Gestaltizem. Wertheimer, Köhler, Koffka. Kritika elementarizma. Holizem. Phi pojav in pojem gestalta, pregnantnost (dobra forma) in principi likovne organizacije; vpogled in ustvarjalno mišljenje; izomorfizem, polje. Lewin: topološka psihologija, skupinska dinamika. Vpliv gestaltizma. Psihoanaliza. Freud. Adler. Jung. Neopsihoanaliza (Horney, Fromm, Sullivan). Egopsihoanaliza in egopsihologija. Strukturalna psihoanaliza. Behaviorizem. Watson. Hull. Tolman. Neobehaviorizem. Skinner. Socialni in kognitivni behaviorizem Rotter, Bandura, Mischel).
Usmeritve in trendi v sodobni psihologiji
Humanistična psihologija. Fenomenološko izhodišče. Človeški potencial. Samouresničevanje. Maslow, Rogers. Frankl. Kognitivna psihologija. Kognitivni obrat. Sodobni trend kognitivizma. Povezovanje z nevropsihologijo. Integracija kognitivne psihologije v kognitivno znanost in nevroznanost. Evolucijska in genetska psihologija. Vedenjska genetika. Psihogenomika. Evolucijska psihologija. Sociobiologija in memetika. Etologija. Perspektive in trendi današnje psihologije.
Psihologija v Sloveniji
Prva psihološka besedila slovenskih avtorjev (Verbec). Prvi odmevi filozofske psihologije in prispevki slovenskih avtorjev. Prvi slovenski teksti. Slovenska psihologija na prelomu 19. in 20. stoletja. Pajk. Lampe. Psihologija v Sloveniji med obema vojnama. Veber. Ušeničnik. Ozvald. Odzivi na psihološke smeri in šole. Poskusi uveljavljanja eksperimentalne in aplikativne psihologije. Psihologija v Sloveniji po drugi svetovni vojni in v samostojni slovenski državi. Uveljavitev znanstvene psihologije. Rostohar. Trstenjak. Psihologija kot akademska znanost. Oddelek za psihologijo. Študij psihologije. Psihološke discipline. Glavna področja sodobne slovenske psihologije. Njena perspektiva in vključevanje v mednarodne tokove in trende psihologije.
POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI
Predmet se povezuje z vsemi psihološkimi predmeti, zlasti teoretičnimi. Delno se povezuje z vsebinami filozofskih, zgodovinskih predmetov, zgodovine in filozofije znanosti, biologije, zgodovine medicine, zgodovine sociologije.
OBVEZNOST ŠTUDENTA
Izpit v obliki preskusa znanja in eventualnih drugih dogovorjenih obveznosti po koncu opravljenega programa.
ŠTUDIJSKA LITERATURA
Obvezna temeljna:
Musek, J. (2002). Zgodovina psihologije. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Lamovec, T. , Musek, J. in Pečjak, V. (1975) Teorije osebnosti. Ljubljana, Cankarjeva založba. (str. 11-106)
Musek, J. (1995). Psihološka veda na Slovenskem. Informativni kulturološki zbornik, 185-196. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti.
Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana, Filozofska fakulteta UL. (str. 13-92).
Pečjak, V. (1983). Nastajanje psihologije. Ljubljana, DDU Univerzum.
*
*
NOVA, MEJNA IN POSEBNA PODROČJA PSIHOLOGIJE
SPLOŠNI PODATKI
Študijski program, smer, usmeritev: Psihologija
Obseg ur: 30 P, S, V
Število točk: Letnik: IV Steber: C (izbirni) Šifra:
IZOBRAŽEVALNI SMOTRI
Poglobljeno spoznavanje dometov, povezav, perspektiv psihologije, zlasti v luči novih, mejnih in posebnih področij sodobne psihologije. Študenti pridobijo kritičen vpogled v tematiko novih problemskih in disciplinarnih področij psihološkega raziskovanja, znajo ocenjevati odnos aktualnih tem psihologije do tradicionalnih tem in presojati perspektivo nadaljnjega razvoja psihologije.
VSEBINA PREDMETA
Dometi, perspektive in meje psihologije
Položaj in perspektiva sodobne psihologije. Raziskovalni dosežki sodobne psihologije. Današnja psihologija kot znanost in kot stroka. Metodološki in epistemološki status psihologije. Psihologija v luči teorije znanosti. Problem paradigme v psihologiji. Povezave, prehodi in omejitve psihologije.
Mejna področja in povezave psihologije
Duša – telo (psihofizični problem). Duševnost – infrastruktura ali superstruktura družbe in kulture. Novi pogledi na evolucijo človeka in genetiko. Življenje in duševni procesi. Duševnost in kvantna teorija. Latentno in manifestno v duševnosti. Zavest. Arhitektonika vesolja.
Transdisciplinarne integracije sodobne psihologije. Integracije v bioevolucijske in genetske znanosti, kognitivno znanost, nevroznanost, kulturne znanosti, okoljske znanosti, organizacijske znanosti, antropološke in humanistične znanosti, filozofijo.
Nova pomembna področja psihološkega raziskovanja
Laična psihologija (pop-psihologija, folklorna psihologija). Arheopsihologija in psihozgodovina. Narativna psihologija. Psihologija vsakdanjega življenja. Medkulturne razlike in multikulturnost. Vrednote. Religija. Ideologije, politika. Memetika. Zdravje, imunost, stres. Vedenjska medicina in zdravstvena psihologija. Biotehnologija, nanotehnologija, genetsko poseganje, podaljševanje življenja. Vedenjska genetika. Psihogenomika. Populacijska psihologija. Študije spolov. Kiberpsihologija. Psihološki vidiki osvajanja vesolja. Problemi komuniciranja z nezemeljsko inteligenco.
Posebne psihološke discipline
Psihologija in parapsihologija. Bioenergetika. Problemi in dileme znanstvenega raziskovanja paranormalnih pojavov. Transpersonalne in transcendentalne teme v psihologiji. Posebna stanja zavesti. Mistično, transcendentno in obsmrtno izkustvo. Transpersonalne teorije duševnosti in osebnosti.
POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI
Predmet se povezuje z vsemi predmeti, ki predpostavljajo ali dopolnjujejo razumevanje osebnosti in medosebnih razlik. Tako se povezuje s skoraj vsemi psihološkimi predmeti, bodisi kot njihova infrastruktura, bodisi kot njihova nadgradnja. Močneje se povezuje zlasti s predmeti obče psihologije, s socialno, razvojno, klinično, pedagoško in organizacijsko psihologijo (psihologijo dela) in z metodološkimi psihološkimi predmeti. Predstavlja tudi eno izmed osnov za podiplomsko poglabljanje študija psihologije.
OBVEZNOST ŠTUDENTA
Seminarsko delo v načelno objavljivi obliki. Delo mora biti predhodno referirano.
ŠTUDIJSKA LITERATURA
Koch, S. & Leary, D. E. (1992/1995 in pozneje). A century of Psychology as science. Washington: APA.
Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Educy in Inštitut za psihologijo osebnosti.
Musek, J. (1995). Neznanke duha. Ljubljana: Educy.
*
*
*
SISTEMATIKA PSIHOLOGIJE ZA NEPSIHOLOGE
Prof. dr. Janek Musek
SPLOŠNI PODATKI
Študijski program, smer, usmeritev:
Obseg ur: Število točk:
Letnik: I.
Steber: Šifra:
IZOBRAŽEVALNI SMOTRI
Namen predmeta je pridobitev poglobljenih informacij o psihologiji in njenih disciplinah pri študentih podiplomskega študija psihologije, ki nimajo diplome iz psihologije.
Pridobitev celostnega pregleda najpomembnejših teoretskih in aplikativnih spoznanj v psihologiji; spoznavanje najpomembnejših psiholoških disciplin in področij dela in raziskovanja, njihovih povezav in trendov njihovega napredka. Spoznavanje glavnih značilnosti temeljnih psiholoških koncepcij, modelov in teorij s poudarkom na novejših dognanjih. Spoznavanje in usvajanje značilnosti temeljnih pristopov, metod in tehnik pri psihološkem ocenjevanju (psihodiagnostiki) in svetovanju. Spoznavanje in usvajanje značilnosti temeljnih pristopov, metod in tehnik pri psihološkem raziskovanju.
VSEBINA PREDMETA
Temelji psihologije
Razvoj psihologije in njenih smeri. Sodobna psihologija in njen status. Predmet, cilji in panoge psihologije. Psihološko ocenjevanje in psihodiagnostika (opazovanje, razgovor, testi, lestvice…). Psihološko raziskovanje (kvalitativno, eksperimentalno, korelacijsko, multivariatno). Merjenje, obdelava podatkov in statistika v psihologiji.
Emocije in motivacija
Fiziološke osnove emocij. Izražanje in doživljanje emocij. Vrste emocij, pozitivni in negativni afekt. Teorije emocij (klasične in nove). Vrste motivov in motivacijska hierarhija. Motivacijska dinamika: konflikti, frustracije in obrambno delovanje. Hranjenje. Spolnost in ljubezen. Težnja po moči. Storilnostna motivacija. Samoaktualizacija in težnja po smislu. Teorije motivacije.
Kognicija
Občutenje, pozornost in zaznavanje. Zavest in stanja zavesti: budnost, spanje, sanje, hipnoza, meditacija in druga posebna stanja zavesti. Učenje in pridobivanje znanja: pogojevanje, restrukturacija z vpogledom, opazovalno učenje. Spomin in predelava informacij. Mišljenje, reševanje problemov in odločanje. Kognitivne sheme, skripti, okvirji, prototipi. Ustvarjalno mišljenje. Govorica in jezik. Nevrološke in nevrofiziološke osnove kognicije in zavesti.
Osebnost in medosebne razlike
Pojem osebnosti in njeni izvori (oseba-situacija-interakcija). Perspektive in teorije osebnosti: psihodinamične, potezne (dimenzionalne), humanistične, socialno-kognitivne. Struktura, dinamika in razvoj osebnosti. Sposobnosti, inteligentnost, ustvarjalnost, nadarjenost. Medosebne in skupinske razlike (spol, starost, etnične in kulturne razlike). Jaz, samopodoba in samospoštovanje.
Socialni vidiki doživljanja in obnašanja
Socialno zaznavanje, presojanje in pripisovanje. Sporazumevanje (besedno in nebesedno). Socialna identiteta in socialne vloge. Socialni vpliv (vpliv skupine, konformnost). Stališča, prepričanja, predsodki in stereotipi. Vrednote in vrednotne orientacije. Morala in moralno presojanje. Prosocialno in nesocialno obnašanje (altruizem, egoizem, agresivnost). Komunikacija (besedna in nebesedna). Medosebni odnosi. Medosebni in skupinski konflikti; reševanje konfliktov, pogajanje.
Duševni in osebnostni razvoj
Biološki, genetski, evolucijski vidiki razvoja (nevroznanost, vedenjska genetika, evolucijska psihologija). Ekološki, socialni in kulturni dejavniki ravoja. Samodejavnost, zavestno odločanje, življenjski cilji in izbire. Metode razvojnega raziskovanja v psihologiji. Načela in zakonitosti duševnega razvoja. Celoživljenjski razvoj in njegova obdobja. Prenatalni razvoj in otroštvo. Adolescenca, odraslost in starost.
Aplikativna področja psihologije
Psihologija na področju zdravstva. Dobro počutje, zdravje in stres. Klinična psihologija, psihične motnje in psihoterapija. Psihologija v vzgoji in izobraževanju. Psihologija v zaposlovanju, industriji, delu, ustanovah in organizacijah. Psihološki vidiki ekonomije, trženja, potrošnje in podjetništva. Psihologija medijev, multimedijskega sveta in kiberprostora. Druga področja aplikativne psihologije (okolje, politika, šport, vojska, sodstvo…).
POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI
Predmet predstavlja infrastrukturo znanja psihologije (ekvivalentno dodiplomskemu predznanju), ki jo nadgrajujejo drugi predmeti podiplomskega študija psihologije. Kot tak se povezuje z vsemi psihološkimi predmeti podiplomskega študija.
OBVEZNOST ŠTUDENTA
Izpit v obliki preskusa znanja po končanem prvem letniku študija.
ŠTUDIJSKA LITERATURA
Myers, D. G. (1998 ali pozneje). Psychology. New York: Worth Publishers.
in ena izmed naslednjih:
Eysenck, M. W. (1994 ali pozneje). Perspectives on psychology. Hove: Psychology Press.
Eysenck, M. W. (2000). Psychology: A student’s handbook. Hove: Psychology Press.
Feldman, R. S. (1999). Understanding psychology (5th ed.). New York: McGraw-Hill.
Gleitman, H., Fridlund, A. J., & Reisberg, D. (1999). Psychology (5th ed.). New York: Norton.
Gleitman, H., Fridlund, A. J., & Reisberg, D. (2000). Basic psychology. (5th ed.). New York: Norton.
Gray, P. (1999). Psychology (3rd ed.). New York: Worth.
Morris, C. G., & Maisto, A. A. (1999). Psychology: An introduction (10th ed.). Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall.
Santrock, J. W. (2000). Psychology (6th ed.). New York: McGraw-HilllSchlinger, H. D., Jr., & Poling, A. (1998). Introduction to scientific psychology. New York: Plenum.
Sternberg, R. J. (1998). In search of the human mind (2nd ed.). Fort Worth, TX: Harcourt College.
Sternberg, R. J. (2000). Pathways to psychology (2nd ed.). Fort Worth, TX: Harcourt College.
Wade, C., & Tavris, C. (2000). Psychology (6th ed.). Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall.lWeiten, W. (1998). Psychology: Themes and variations (4th ed.). Belmont, CA: Wadsworth.
Wortman, C. B., Loftus, E. F., & Weaver, C. (1999). Psychology (5th ed.). New York: McGraw-Hill.
Zimbardo, P. G., & Gerrig, R. J. (1999). Psychology and life (15th ed.). Needham Heights, MA: Allyn & Bacon.
Zimbardo, P. G., Weber, A., & Johnson, R. L. (2000). Psychology (3rd ed.). Needham Heights, MA: Allyn & Bacon.
*
*
TRENDI IN PERSPEKTIVE SODOBNE PSIHOLOGIJE (NOVEJŠI TRENDI V PSIHOLOGIJI)
Prof. dr. Janek Musek, zasl. prof. dr. Vid Pečjak
SPLOŠNI PODATKI
Študijski program, smer, usmeritev:
Obseg ur: 60 ur Število točk: 15
Letnik: I., II.
Steber: Šifra:
IZOBRAŽEVALNI SMOTRI
Pridobitev poglobljenega pregleda najpomembnejših usmeritev, premikov, trendov in perspektiv v sodobni psihologiji; spoznavanje z njimi povezanih problemskih področij, modelov, teorij in aplikacij.
Integracija teoretskih, raziskovalnih, diagnostičnih in aplikativnih vidikov v trendih sodobne psihologije.
Spodbujanje spremljanja in kritičnega presojanja razvojnih trendov psihologije.
Usposabljanje za samostojno raziskovalno/strokovno poročanje in publiciranje.
VSEBINA PREDMETA
Skupne pregledne teme:
Tematika obsega vsebinski pregled glavnih trendov v razvoju sodobne psihologije s poudarkom na najbolj značilnih:
Psihologija pred izzivi novih spoznanj
Znanstveni in družbeni status sodobne psihologije. Psihologija z vidika sodobne teorije znanosti. Mesto psihologije v sistemu sodobne znanosti. Sedanji domet spoznanj psihologije in njenih disciplin. Vpliv spoznanj sorodnih in drugih disciplin na sodobno psihologijo. Trendi interdisciplinarnega in transdisciplinarnega povezovanja psihologije. Psihologija v okviru dnašnjega družboslovja, humanistike in naravoslovja.Vključevanje psihologije v danes aktualna ali nova transdisciplinarna področja (kognitivna znanost, nevroznanost, vedenjska genetika, teorija družbe, teorija kulture, spolne študije /ženske in moške študije/, organizacijske znanosti, edukacijske znanosti, zdravstvene znanost, okoljske znanosti; informacijske znanosti) in v nova tehnološka področja (računalništvo, medijsko delovanje, kiberprostor; biotehnologija in nanotehnologija). Novi prodori in nove discipline aplikativne psihologije.
Integracijski trendi
Kontinuitete in diskontinuitete sodobne psihologije v odnosu do psihologije v preteklosti. Integracije, sinteze in eklekticizmi sodobne psihologije. Sinteze znotraj in med psihološkimi smermi. Problem paradigme/paradigem v psihologiji. "Kantovske" in "lockovske" perspektive psihologije. Globina in (ne)premostljivost epistemološkega reza v psihologiji.
Konvergentni in divergentni trendi v psihologiji. Trendi na posameznih področjih psihologije: zaznavanje, mišljenje, učenje; motivacija, emocije, vrednotenje; psihični razvoj; osebnost; socialna realnost in socialni odnosi. Primeri divergentnosti in konvergentnosti sodobnih modelov v teoriji osebnosti: dimenzionalna paradigma, vedenjsko-socialno-kognitivna paradigma.
Uveljavljanje kognitivnih in nevroznanstvenih vidikov: psihologija, kognitivna znanost in nevroznanost
Najnovejši izsledki kognitivne psihologije in njihov vpliv. Kognitivizacija psiholoških področij in disciplin. Novejši kognitivni modeli in teorije: teorije in modeli zaznavanja, pozornosti, spomina. Teorije kognitivnih shem in reprezentacij. Teorije in modeli predelave informacij. Teorije in modeli zavesti. Kognitivna znanost in mesto (kognitivne) psihologije v njej.
Vpliv razvoja sodobne nevropsihologije in nevroznanosti. Nove metode, raziskovanja in teorije v sodobni nevropsihologiji. Preslikavanje možganske dejavnosti. Teorije in modeli nevronskih mrež. Nevroznanstveni modeli kognicije, emocij, motivacije in osebnosti.
Uveljavljanje socialnega in (multi)kulturnega konteksta
Odražanje sociokulturne narave človeka in njegovega obnašanja v sodobni psihologiji. Socialne reprezentacije in konstrukcije sveta. Kulturni kontekst in medkulturne razlike. Kontekstualizem in postmodernizem v psihologiji. Trendi sodobnega kulturnega in medkulturnega raziskovanja. Pomembni premiki v sodobnem raziskovanju kultur. Vrednotni sistem kot ogledalo kulture. Novi pogledi na univerzalnost in kulturno specifičnost. Individualistične in kolektivistične kulture. Nova raziskovanja medetničnih in medrasnih odnosov. Multikulturnost in globalizacija v psihologiji.Psihologija religije. Zrcaljenje new-agea in duhovnih gibanj v psihologiji.
Uveljavljanje lingvističnih, semiotičnih in naratoloških vidikov
Psihologija, lingvistika in semiologija. Pojmovna analiza, semiotika. Novi val psiholingvistike. Jezikovni sistem – infrastruktura ali superstruktura? Psihologija in naratologija. Pomen analize naratoloških struktur v psihološkem raziskovanju in psiholoških teorijah (npr. v razumevanju osebnosti). Naratološki modeli in teorije v psihologiji.
Uveljavljanje bioevolucijskih in genetskih vidikov
Vplivi sodobne genetike, etologije, evolucijske teorije in biosociologije v psihologiji. Uveljavljanje bioloških modelov v psihologiji. Vedenjska genetika: njeni modeli, metode in izsledki. Genomika in psihogenomika. Psihološki vidiki biotehnologije, nanotehnologije in genskega poseganja: genski inženiring in genska terapija. Psihološki vidiki kloniranja. Evolucijska psihologija. Biosociologija in memetika. Novi pogledi na dilemo dednost – okolje (narava – kultura). Dometi in dileme bioloških modelov.
Vidiki kiberznanosti
Psihologija medijske, multimedijske in virtualne resničnosti. Kiberprostor kot novo človeško okolje in nova življenjska dimenzija. Vpliv kiberprostora na duševno delovanje, obnašanje in osebnost (identiteta, medosebni odnosi, komunikacija, računalniška in spletna zasvojenost). Vloga psihologije v ustvarjanju in učinkih kiberprostora.
Epistemološki in metodološki trendi
Problemski in metodološki razvoj kot generatorja napredka psihologije. Epistemološka vprašanja sodobne psihologije. Značilnosti razvoja sodobne psihološke metodologije. Novejši razvoj kvalitativnih in kvantitavnih metod in modelov raziskovanja. Trendi v raziskovalnem in eksperimentalnem oblikovanju. Trendi v psihodiagnostičnem proučevanju. Napredovanja in trendi v razvoju matematičnega modeliranja v psihologiji. Paradna področja sodobnega matematičnega modeliranja. Modeliranje v multivariatni statistiki. Modeliranje zaznavnih, učnih in drugih kognitivnih procesov.
Metapsihološka in filozofska refleksija psihologije
Naraščajoča potreba po psihološki samorefleksiji. Zrcaljenje in povratno posredovanje psiholoških tem v filozofiji (sodobna fenomenologija, eksistencialna in analitična filozofija, hermenevtika, postmodernizem; estetika; aksiologija). Primeri psihoanalize, kognitivne filozofije, teorije zavesti.
POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI
Gre za skupni predmet podiplomskega študija psihologije, ki vključuje vse aspekte sodobnega stanja in razvoja psihologije z vidika njenih trendov in perspektiv. Povezuje se z vsemi psihološkimi predmeti.
OBVEZNOST ŠTUDENTA
Študenti morajo opraviti delni izpit po prvem letniku in končni izpit po drugem letniku.
ŠTUDIJSKA LITERATURA
Koch, S. & Leary, D. E. (1992/1995 in pozneje). A century of Psychology as science. Washington: APA.
Carlson, N. R., & Buskist, W. (1997). Psychology: The science of behavior (5th ed.). Needham Heights, MA: Allyn & Bacon.
Sternberg, R. J. (2000). Pathways to psychology (2nd ed.). Fort Worth, TX: Harcourt College.
Zimbardo, P. G., Weber, A., & Johnson, R. L. (2000). Psychology (3rd ed.). Needham Heights, MA: Allyn & Bacon.
Poleg navedenih del morajo študenti naštudirati več virov (monografije, zborniki, pregledni teksti, članki, spletne strani) glede na individualno izbrano tematiko. Baza izbora je okrog 1000 enot sodobnih virov z različnih področij psihologije (praviloma po letu 1995).
POSEBNOSTI
Predmet je obvezen za vse študente podiplomskega študija. Delo poteka v obliki predavanj, diskusij, okroglih miz, delavnic in predstavitvenih referatov. Pregledne teme predstavijo nosilci predmeta in vabljeni predavatelji, izbirne teme pa študenti sami v obliki referatov ali delavnic.
Posebnost predmeta je, da nima dolgoročno fiksnih vsebin, ampak vključuje aktualne trende in perspektive psihologije in njenih disciplin. Vsebina predmeta se zaradi njegove narave (sodobni trendi) nujno prilagaja in spreminja.
*
*
PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI
prof. dr. Janek Musek
SPLOŠNI PODATKI
Študijski program, smer, usmeritev: Podiplomski študij pedagogike
Obseg ur: Število točk:
Letnik:
Steber: Šifra:
IZOBRAŽEVALNI SMOTRI
Poglobljen študij kognitivnih in osebnostnih vidikov človekove narave: spoznavanje najpomembnejših informacij o osebnosti in medosebnih razlikah, povezovanje in kritično presojanje teh informacij. Po končanem študiju študent/ka obvlada vse pomembne teorije in modele osebnosti, izsledke na področju strukture, dinamike in razvoja osebnosti in je sposoben/na te modele in izsledke aplicirati v svojem strokovnem izobraževanju in v svojem življenju.
Študent/ka se tudi usposobi za poglobljeno, znanstveno utemeljeno ocenjevanje in raziskovanje, komuniciranje, poročanje in publiciranje.
VSEBINA PREDMETA
Okvir in perspektiva sodobne psihologije osebnosti
Teme, dileme in dometi sodobnega raziskovanja osebnosti in medosebnih razlik. Psihologija osebnosti v modelih teorije znanosti. Taksonomija paradigem v sodobni psihologiji osebnosti. Zahtevnejše tehnike in paradigme osebnostnega ocenjevanja in raziskovanja. Osebnostna kognicija. Osebnostno in medosebno zaznavanje. Zaznavanje, ocenjevanje in presojanje osebnosti in osebnostnih lastnosti. Evolucijski pogledi na osebnost. Osebnost v luči vedenjske genetike, biotehnologije in nanotehnologije, kognitivne znanosti, bioznanosti, nevroznanosti, kiberznanosti. Družbeno kontekstualni, postmoderni pogledi na osebnost in njihova kritika.
Struktura osebnosti in medosebne razlike
Konativni in kognitivni prostor osebnosti. Strukturna hierarhija konativnega prostora osebnosti. Dimenzionalni modeli: Eysenck (PEN /EB3/ model), petfaktorski (B5) model, cirkumpleksni modeli. Vedenjsko – socialno – kognitivna paradigma osebnosti. Problem superdimenzij osebnostnega prostora.
Strukturne hierarhije kognitivnega prostora. Dileme, konfrontacije in sinteze štirih generacij modelov intelekta: Spearman - Thurstone – Burt,Vernon – Guilford - Cattell, Horn, Carroll – Gardner - Sternberg. Ustvarjalnost in genialnost. Umetna inteligentnost, ekspertni sistemi. Čustvena inteligentnost. Praktična, socialna, moralna inteligentnost. Duhovna inteligentnost. Modrost.
Diferenciacija in individualizacija osebnosti. Problemi in rešitve sodobnih modelov medosebnih in skupinskih razlik. Paradigme raziskovanja spolnih, generacijskih, slojnih, etničnih, kulturnih in rasnih razlik.
Dinamika, razvoj in integracija osebnosti
Motivacijski vidik osebnosti. Modeli in teorije motivov in emocij. Modeli in teorije vrednot. Osebnost in psihične obremenitve (frustracije, konflikti, stresi, krize). Soočanje s stresi in drugimi obremenitvami. Osebna čvrstost.
Sodobni modeli osebnostnega razvoja. Zahtevnejša vprašanja in rešitve razvojnega pristopa. Motnje kognicije in osebnosti. Integrativni prostor osebnosti: jaz, identiteta, samopodoba (samopojmovanje), samospoštovanje.
Zavest in nezavedno. Kognitivno nezavedno. Teorije latentne kognicije. Metakognicija. Posebna stanja zavesti. Teorije zavesti.
POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI
Povezuje se z vsemi pedagoškimi, andragoškimi in psihološkimi predmeti.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA
Izpit po I. ali II. letniku glede na to, kdaj se po individualnem programu končajo predavanja.
ŠTUDIJSKA LITERATURA
(samo temeljni pregledni viri):
Aiken, L R. (1996). Personality assessment: Methods and practices. Seattle, Goettingen: Hogrefe & Huber.
Hall, C. S., Lindzey, G., & Campbell, J. B. (1998). Theories of personality (4th ed.). New York: Wiley.
Hogan, R., Johnson, J. & Briggs, S. (Eds.) (1997). Handbook of personality psychology (pp. 919-946). San Diego, CA: Academic.
Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana, Educy.
Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti & Educy.
Pervin, L. A. & John , O. P. (Eds.) (1999) Handbook of personality: Theory and research (2nd ed). New York: Guilford Press.
*
*
POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI – MODUL A
prof. dr. Janek Musek, prof. dr. Marko Polič
SPLOŠNI PODATKI
Študijski program, smer, usmeritev: Podiplomski študij psihologije
Obseg ur: 60 ur Število točk:
Letnik: I., II (za smer osebnost ali kognitivna psihologije), I. ali II. (glede na individualni program za študente drugih smeri).
Steber: Šifra:
IZOBRAŽEVALNI SMOTRI
Poglobljen študij kognitivnih in osebnostnih vidikov človekove narave: spoznavanje najpomembnejših sodobnih modelov osebnosti in kognicije; spoznavanje in usvajanje zahtevnejših pristopov, metod in tehnik pri ocenjevanju in raziskovanju osebnostnih in kognitivnih značilnosti.
Usposabljanje za poglobljeno, znanstveno utemeljeno ocenjevanje in raziskovanje, komuniciranje, poročanje in publiciranje.
VSEBINA PREDMETA
Okvir sodobne kognitivne psihologije in psihologije osebnosti
Teme, dileme in dometi sodobnega raziskovanja kognicije in osebnosti. Psihologija osebnosti in kognitivna psihologija v modelih teorije znanosti. Taksonomija paradigem v kognitivni psihologiji in psihologiji osebnosti. Zahtevnejše tehnike kognitivnega in osebnostnega ocenjevanja in raziskovanja. Evolucijski pogledi na kognicijo in osebnost. Kognicija in osebnost v luči vedenjske genetike, biotehnologije in nanotehnologije. Družbeno kontekstualni in postmodernistični pogledi na kognicijo in osebnost. Integracija psihologije osebnosti in kognitivne psihologije v kognitivno znanost in nevroznanost. Novi pogledi in rešitve trileme izvorov osebnosti: narava – kultura - samodejavnost.
Osebnost in medosebne razlike
Konativni in kognitivni prostor osebnosti. Strukturna hierarhija konativnega prostora osebnosti. Dimenzionalni modeli in extenso: Eysenck (PEN /EB3/ model), petfaktorski (B5) model, cirkumpleksni modeli. Vedenjsko – socialno – kognitivna paradigma osebnosti. Status sodobnih modelov emocij, motivov, vrednot. Problem superdimenzij osebnostnega prostora.
Strukturne hierarhije kognitivnega prostora. Dileme, konfrontacije in sinteze štirih generacij modelov intelekta: Spearman, Thurstone – Burt,Vernon – Guilford, Cattell, Horn – Gardner, Sternberg. Ustvarjalnost in genialnost. Umetna inteligentnost, ekspertni sistemi. Čustvena inteligentnost.
Diferenciacija in individualizacija osebnosti. Problemi in rešitve sodobnih modelov medosebnih in skupinskih razlik. Paradigme raziskovanja spolnih, generacijskih, slojnih, etničnih, kulturnih in rasnih razlik.
Razvoj in integracija osebnosti. Sodobni modeli osebnostnega in kognitivnega razvoja. Zahtevnejša vprašanja in rešitve razvojnega pristopa. Motnje kognicije in osebnosti. Integrativni prostor osebnosti: jaz, identiteta, samopodoba (samopojmovanje), samospoštovanje.
Kognicija
Teme in dileme sodobnih modelov in teorij kognicije: zaznavanje, pozornost, spomin, učenje, reševanje problemov, mišljenje, odločanje. Nevronske mreže, konekcionizem, paralelno procesiranje. Kognitivno delovanje, kognitivne sheme (skripti, okvirji, prototipi) in reprezentacije. Konstrukcija in nadziranje realnosti. Jezik in govor: psiholingvistika, narativne strukture.
Zavest in zavestna stanja: teorije zavesti (kognitivne, nevropsihološke), raziskovanja in teorije spremenjenih stanj zavesti. Kognitivno nezavedno. Teorije latentne kognicije. Metakognicija.
Osebnostna kognicija. Osebnostno in medosebno zaznavanje. Zaznavanje, ocenjevanje in presojanje osebnosti in osebnostnih lastnosti.
POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI
Povezuje se z vsemi psihološkimi predmeti, s predmeti s področja kognitivne znanosti in nevroznanosti.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA
Študenti, ki vpisujejo predmet, morajo opraviti izpit po končanem drugem letniku.
ŠTUDIJSKA LITERATURA
obvezna – temeljni viri:
Aiken, L R. (1996). Personality assessment: Methods and practices. Seattle, Goettingen: Hogrefe & Huber.
Avsec, A. (1999). Konstrukt sheme v kognitivni psihologiji. Anthropos (Ljubljana), 1-3, 233-246.
Bucik, T. (1997). Osnove psihološkega testiranja. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 175-226.
Eysenck, M. W. and Keane, M T. (2000). Cognitive Psychology: A Student's Handbook (4th ed.). Hove: Psychology Press.
Fulgosi, A. (1981, 1985 in pozneje). Psihologija ličnosti. Zagreb: Školska knjiga.
Galotti, K. M. (1999). Cognitive psychology in and out of the laboratory (2nd ed.). Pacific Grove, CA: Brooks/Cole.
Hall, C. S., Lindzey, G., & Campbell, J. B. (1998). Theories of personality (4th ed.). New York: Wiley.
Hogan, R., Johnson, J. & Briggs, S. (Eds.) (1997). Handbook of personality psychology (pp. 919-946). San Diego, CA: Academic.
Kobal, D. (2000). Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Lamovec, T. (ur.) (1994). Psihodiagnostika osebnosti. I in II. Ljubljana, ZIFF.
Leong, T. L. & Austin, J. T. (1996). The psychology research handbook. London, Sage Publications.
Musek, J. (1985). Narava in determinante zavestnega odločanja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Str. 8-133.
Musek, J. (1988). Teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Musek, J. (1990). Simboli, kultura, ljudje. Ljubljana: Filozofska fakulteta – Znanstveni inštitut Filozofske fakutlete. Str. 11-132, 161-302.
Musek, J. (1993). Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana, Educy.
Musek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (1995). Neznanke duha. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti & Educy.
Nastran Ule, M. (1993). Psihologija vsakdanjega življenja. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Str. 63-228.
Pečjak, V (1977). Psihologija spoznavanja. 2., popravljena in dopolnjena izd. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Pervin, L. A. & John , O. P. (Eds.) (1999) Handbook of personality: Theory and research (2nd ed). New York: Guilford Press.
Pogačnik, V. (1995). Pojmovanje inteligentnosti. Radovljica: Didakta. Str. 9-78, 219-228, 247-316.
Polič, M. (1989). Poglavja iz zaznavanja. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 172-257, 281-306.
Sternberg, R.L. (1999). Cognitive Psychology (2nd ed.). Fort Worth: Harcourt Brace.
Tacq, J. (1997). Multivariate analysis techniques. London, Sage Publications.
obvezna - pregledni članki:
Block, J. (1995). A contrarian view of the Five-Factor approach to personality description. Psychological Bulletin, 117, 187-215.
Buss, D. M. (1991). Evolutionary personality psychology. Annual Review of Psychology, 42, 459-491.
Carson, R. C. (1989). Personality. Annual Review of Psychology, 40, 227-248.
Cross, S. E., & Madson, L. (1997). Models of the self: Self-construals and gender. Psychological Bulletin, 122, 5-37.
Derryberry, D. & Tucker, D.M. (1992) Neural mechanisms of emotion. Journal of Consulting and Clinical Psychology, Vol. 60, (3), 329-338.
Edmund T. Rolls, E.T. (2000). Memory Systems in the Brain. Annu. Rev. Psychol. 2000, Vol. 51: 599-630.
Egeth, H. E. and Yantis, S. (1997). Visual Attention: Control, Representation, and Time Course. Annu. Rev. Psychol. Vol. 48: 269-297.
Eichenbaum, H. (1997). Declarative Memory: Insights from Cognitive Neurobiology. Annu. Rev. Psychol. Vol. 48: 547-572.
Everitt, B. J. and Robbins, T. W. (1997). Central Cholinergic Systems And Cognition. Annu. Rev. Psychol. 48: 649-684.
Eysenck, H.J. (1997) Personality and experimental psychology: The unification of psychology and the possibility of a paradigm. Journal of Personality and Social Psychology, 73 , 1224-1237.
Frable, D. E. S. (1997). Gender, racial, ethnic, sexual, and class identities. Annu. Rev. Psychol. 1997, Vol. 48: 139-162.
Gazzaniga, M. S. 1995. Consciousness and the cerebral hemispheres. In (M. Gazzaniga, ed) The Cognitive Neurosciences. MIT Press.
Gluck, M. A. and Myers, C. E. (1997). Psychobiological models of hippocampal function in learning and memory. Annu. Rev. Psychol. 1997, Vol. 48: 481-514.
Goldstone, R. L. (1998) Perceptual Learning. Annu. Rev. Psychol. 49: 585-612
Greenwald, A. G. 1992. New Look 3: Unconscious cognition reclaimed. American Psychologist 47:766-79.
Henderson, J. M. and Hollingworth, A. High-Level Scene Perception. Annu. Rev. Psychol. 1999 50: 243-271.
Higgins, E. Tory. 1987. "Self-Discrepancy: A Theory Relating Self and Affect." Psychological Review 94:319-40.
Holyoak, K. J. and Spellman, B. A. (1993). Thinking. Annu. Rev. Psychol. 1993 44: 265-315.
Hui, C.H., & Triandis, H. (1986) Individualism-collectivism: A study of cross-cultural researchers. Journal of Cross-Cultural Psychology, 17, 222-248.
Kinchla, R. A. (1992). Attention. Annu. Rev. Psychol. 43: 711-742.
LeDoux, J. E. (1995). Emotion: Clues from the Brain. Annu. Rev. Psychol. Vol. 46: 209-235.
Leung, K. and Bond, M. H. (1989).On the empirical identification of dimensions for cross-cultural comparison. Journal of Cross-Cultural Psychology, 20, 133-151.
Lucas, R. E., Diener, E., Grob, A., Suh, E. M. & Shao, L. (2000). Cross-cultural evidence for the fundamental features of extraversion. Journal of Personality and Social Psychology, 79, 3, 452-468.
Macrae, C. N. and Bodenhausen, G. V. (2000). Social Cognition: Thinking Categorically about Others. Annu. Rev. Psychol. 2000, Vol. 51: 93-120.
MacWhinney, B. (1998) Models of the emergence of language. Annu. Rev. Psychol. 49: 199-227.
Markus, H. (1977). Self-schemata and Processing of Information About the Self. Journal of Personality and Social Psychology 35:63-78.
Markus, H. R. & Kitayama, S. (1991). Culture and the self: Implications for cognition, emotion, and motivation. Psychological Review, 98, 224-253.
Markus, H., & Nurius, P. 1986. Possible selves. American Psychologist 41: 954-969.
McAdams, D. P. (1995). What do we know when we know a person? Journal of Personality, 63, 365-396.
McCrae, R. R. & Costa, P. T. (1997). Personality trait structure as a human universal. American Psychologist, 52, 509-516.
McKoon, G. and Roger Ratcliff, R. (1998). Memory-based language processing: Psycholinguistic Research in the 1990s. Annu. Rev. Psychol. 49: 25-42.
Mischel, W., & Shoda, Y. (1995, April). A cognitive-affective system theory of personality: Reconceptualizing the invariances in personality and the role of situations. Psychological Review.
Pervin, L. A. (1985). Personality: Current controversies, issues, and directions. Annual Review of Psychology, 36, 83-114.
Plomin, R. (1991). Human behavioral genetics. Annual Review of Psychology, 42, 161-190.
Rose, R. J. (1995) Genes and Human Behavior. Annu. Rev. Psychol. Vol. 46: 625-654.
Saudino, K. J., Pedersen, N. L., Lichtenstein, P., McClearn, G. E., & Plomin, R. (1997). Can personality explain genetic influences on life events? Journal of Personality and Social Psychology, 72, 196-206.
Singer, J. L., & Kolligian, J., Jr. (1987). Personality: Developments in the study of private experience. Annual Review of Psychology, 38, 533-574.
Sternberg, R. J., & Kaufman, J. C. (1998). Human abilities. Annual Review of Psychology, 49, 479-502.
Voss, J. F., Wiley, J. and Carretero, M. (1995). Acquiring Intellectual Skills. Annu. Rev. Psychol. Vol. 46: 155-181.
Weiss, V. (1992). Major genes for general intelligence. Personality and Individual Differences, 13, 1115-1134.
Wiggins, J. S., & Pincus, A. L. (1992). Personality: Structure and assessment. Annual Review of Psychology, 43, 473-504.
priporočena – knjige, zborniki:
Ballesteros, S. (Ed.) (1994). Cognitive approaches to human perception. Hillsdale: Lawrence Erlbaum Associates.
Beattie, G. & Ellis, A. W. (1993). The psychology of language and communication. New York: Guilford Press.
Blackwell, R. D., Miniard, P. W. & Engel, J. F. (2001). Consumer behavior. New York: Harcourt College Publishers.
Brody, N. & Ehrlichman, H. (1997) Personality Psychology : The Science of Individuality Prentice Hall.
Brody, N. (1988) Personality: in search of individuality. Academic Press, New York
Carducci, B. J. (1998). The psychology of personality: Viewpoints, research, and applications. Pacific Grove, CA: Brooks/Cole.
Carver, C. S., & Scheier, M. F. (1996). Perspectives on personality (3rd ed.). Boston: Allyn & Bacon.
Cloninger, S. C. (1996). Personality: Description, dynamics, and development. New York: Freeman.
Cook, M. (1993). Levels of Personality. London: Cassell.
Cowan, N. (1998). Attention and memory: An integrated framework. Oxford: Oxford University Press.
Eysenck, H.J. (1997) Personality and experimental psychology: The unification of psychology and the possibility of a paradigm. Journal of Personality and Social Psychology, 73 , 1224-1237.
Eysenck, H.J. and Eysenck, M.W (1985). Personality and individual differences: a natural science approach. Plenum: New York.
Eysenck, M. W. (1993). Principles of Cognitive Psychology. Hove: Psychology Press.
Feist, J., & Feist, G. J. (1998). Theories of personality (4th ed.). Boston: McGraw-Hill.
Feshbach, S., Weiner, B., & Bohart, A. (1996). Personality (4th ed.). Lexington, MA: Heath.
Frager, R., & Fadiman, J. (1998). Personality and personal growth (4th ed.). New York: Longman.
Friedman, H. S., & Schustack, M. W. (1999). Personality: Classic theories and modern research. Boston: Allyn & Bacon.
Funder, D. C. (1997). The personality puzzle. New York: Norton.
Funder, D. C., & Ozer, D. J. (Eds.; 1997). Pieces of the personality puzzle: Readings in theory and research. New York: Norton.
Gazzaniga, M. S., Ivry, R.B. & Mangun, G. R. (1998). Cognitive neuroscience. New York/London: Norton.
Hergenhahn, B. R., & Olson, M. H. (1999). An introduction to theories of personality (5th ed.). Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall.
Kellogg, R. T. (1995). Cognitive psychology. London, Sage.
Kluckhohn, C., & Murray, HA. (1948). Personality formation: the determinants. In C Kluckhohn & HA Murray (Eds.), Personality: in nature, society and culture (pp. 35-48). New York: Knopf.
Liebert, R. M., & Spiegler, M. D. (1998). Personality: Strategies and issues (8th ed.). Pacific Grove, CA: Brooks/Cole.
Maddi, S. R. (1996). Personality theories: A comparative analysis (6th ed.). Pacific Grove, CA: Brooks/Cole. (Review)
Magnusson, D., & Endler, NS. (1976). Personality at the crossroads: current issues in interactional psychology. Hillsdale, N.J.: Erlbaum.
Matthews, G., & Deary, I. J. (1998). Personality traits: New York, NY, USA: Cambridge University Press. 1998.
Mayer, F. S., & Sutton, K. (1996). Personality: An integrative approach. Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall.
McAdams, D. P. (1994). The person: An introduction to personality psychology (2nd ed.). Fort Worth, TX: Harcourt Brace.
Medin, D. L., Ross, B. H. & Markman, A. B. (2001). Cognitive psychology. New York: Harcourt College Publishers.
Mischel, W. (1993). Introduction to personality (5th ed.). Fort Worth, TX: Harcourt Brace. (Review)
Nye, R. D. (1996). Three psychologies: Perspectives from Freud, Skinner, and Rogers (5th ed.). Pacific Grove, CA: Brooks/Cole. (Review)
Pashler, H. E. (1999). The psychology of attention. Boston: MIT Press.
Pervin, L. A. (1996). The science of personality. New York: Wiley.
Pervin, L. A., & John, O. P. (1997). Personality: Theory and research (7th ed.). New York: Wiley.
Pervin, LA. (Ed.). (1990). Handbook of Personality: theory and research. New York: Guilford.
Phares, E. J., & Chaplin, W. F. (1997). Introduction to personality (4th ed.). New York: Longman.
Plewis, I. (1985). Analysing change: measurement and explanation using longitudinal data. New York: Wiley.
Potkay, C. R., & Alien, B. P. (1986). Personality: Theory, research and applications. Pacific Grove, CA: Brooks/Cole
Purves, D. & et al. (1997). Neuroscience. Sunderland (Massachusetts), Sinauer Associates.
Revelle, W. (1995) Personality processes. Annual Review of Psychology, 46, 1995.
Rix, A. W., Bourret, A. & Hollier, M. P. Models of human perception. BT technology J, 17, 1.
Rock, I. (1995). Perception. W. H. Freeman and Company.
Ryckman, R. M. (1997). Theories of personality (6th ed.). Pacific Grove, CA: Brooks/Cole.
Schultz, D.P., & Schultz, S.E. (1996). A History of Modern Psychology (sixth edition). Orlando: Harcourt Brace.
Silverman, D. (1993, 1995). Interpreting qualitative data. London, Sage Publications.
Solso, R. L. (1998). Cognitive psychology. Boston: Allyn & Bacon.
Stevenson, L. (1987). Seven theories of human nature. New York: Oxford University Press.
Winter, D. G. (1996). Personality: Analysis and interpretation of lives. New York: McGraw-Hill.
viri interneta – večtematski, kompleksne spletne strani
http://pmc.psych.nwu.edu/personality
http://personality-project.org/personality
http://pmc.psych.nwu.edu/perproj/other.html
http://www.personalityresearch.org/
http://w0.bonus.com/bonus/card/personality.html
http://allserv.rug.ac.be/~ivanmerv/eapp96.html
http://trochim.human.cornell.edu/kb/
http://www.people.virginia.edu/~adc5x/peernom/cansyl.html
http://www.issid.org/issid.files/research.html
http://www.ship.edu/~cgboeree/peroncontents.html
http://www.socialpsychology.org/ptexts.htm
http://watarts.uwaterloo.ca/~acheyne/courses/Psych363B.html
http://www.ori.org/personality.html
http://www.apa.org/journals/
http://www.ed.gov/databases/ERIC_Digests/index/
http://www.learner.org/exhibits/personality/
http://www.psych.purdue.edu/~ben/classes.htm
http://www.dfki.de/~baldes/rocco/personality/personality0.html
http://www.socialpsychology.org/
http://sucia.stanford.edu/cogsci/
http://www.psychologie.uni-bonn.de/online-documents/lit_cog.htm
http://www.cogsci.soton.ac.uk/bbs/Archive/
http://web.psych.ualberta.ca/~mike/Pearl_Street/Dictionary/dictionary.html
http://plato.stanford.edu/entries/consciousness-representational/
http://www.ozemail.com.au/~caveman/Creative/Brain/mult_intell.htm
http://coglab.psych.purdue.edu/coglab/
http://www.neuroguide.
POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI – MODUL B
prof. dr. Janek Musek, prof. dr. Marko Polič
SPLOŠNI PODATKI
Študijski program, smer, usmeritev: Podiplomski študij psihologije
Obseg ur: 120 ur Število točk:
Letnik: I., II (za smer osebnost ali kognitivna psihologije), I. ali II. (glede na individualni program za študente drugih smeri).
Steber: Šifra:
IZOBRAŽEVALNI SMOTRI
Poglobljen študij kognitivnih in osebnostnih vidikov človekove narave: spoznavanje najpomembnejših sodobnih modelov osebnosti in kognicije; spoznavanje in usvajanje zahtevnejših pristopov, metod in tehnik pri ocenjevanju in raziskovanju osebnostnih in kognitivnih značilnosti.
Usposabljanje za poglobljeno, znanstveno utemeljeno ocenjevanje in raziskovanje, komuniciranje, poročanje in publiciranje.
VSEBINA PREDMETA
Okvir sodobne kognitivne psihologije in psihologije osebnosti
Teme, dileme in dometi sodobnega raziskovanja kognicije in osebnosti. Psihologija osebnosti in kognitivna psihologija v modelih teorije znanosti (Kuhn, Popper, Lakatos, Feyerabend, Laudan). Taksonomija paradigem v kognitivni psihologiji in psihologiji osebnosti. Zahtevnejše tehnike kognitivnega in osebnostnega ocenjevanja (kvalitativne in kvantitativne) in raziskovanja (bivariatne, multivariatne; odvisnostne, soodvisnostne). Evolucijski pogledi na kognicijo in osebnost (evolucijska psihologija, etologija, biosociologija, memetika). Kognicija in osebnost v luči vedenjske genetike, biotehnologije in nanotehnologije. Družbeno kontekstualni in postmodernistični pogledi na kognicijo in osebnost. Integracija psihologije osebnosti in kognitivne psihologije v kognitivno znanost in nevroznanost. Novi pogledi in rešitve trileme izvorov osebnosti: narava – kultura - samodejavnost.
Osebnost in medosebne razlike
Konativni in kognitivni prostor osebnosti. Intrapersonalni, ekstrapersonalni in interakcijski viri variabilnosti v osebnostnem in kognitivnem delovanju. Strukturna hierarhija konativnega prostora osebnosti. Dimenzionalni modeli in extenso: Guilford, Cattell, Eysenck (PEN /EB3/ model), petfaktorski (B5) model, cirkumpleksni modeli. Vedenjsko – socialno – kognitivna paradigma osebnosti. Status sodobnih modelov emocij, motivov, vrednot. Problem superdimenzij osebnostnega prostora.
Strukturne hierarhije kognitivnega prostora. Dileme, konfrontacije in sinteze štirih generacij modelov intelekta: Spearman, Thurstone – Burt,Vernon – Guilford, Cattell, Horn – Gardner, Sternberg. Ustvarjalnost in genialnost. Umetna inteligentnost, ekspertni sistemi. Čustvena inteligentnost.
Diferenciacija in individualizacija osebnosti. Problemi in rešitve sodobnih modelov medosebnih in skupinskih razlik. Paradigme raziskovanja spolnih, generacijskih, slojnih, etničnih, kulturnih in rasnih razlik. Genetika in genomika osebnosti. Kultura kot izvor osebnosti in medosebnih razlik. Samodejavnost kot izvor osebnosti in medosebnih razlik.
Razvoj in integracija osebnosti. Sodobni modeli osebnostnega in kognitivnega razvoja. Zahtevnejša vprašanja in rešitve razvojnega pristopa. Krizna obdobja v kognitivnem in osebnostnem razvoju. Motnje kognicije in osebnosti. Integrativni prostor osebnosti: jaz, identiteta, samopodoba (samopojmovanje). Dimenzije integrativnega prostora. Samospoštovanje (samovrednotenje), samoučinkovitost, kompetentnost, samoopozarjanje, samonadziranje, samozavedanje.
Kognicija
Teme in dileme sodobnih modelov in teorij kognicije: zaznavanje, pozornost, spomin (kratkoročni, dolgoročni; epizodični, semantični; deklarativni, proceduralni; spominski problemi, amnezija, metode optimizacije spomina), učenje, reševanje problemov, mišljenje, odločanje. Nevronske mreže, konekcionizem, paralelno procesiranje. Kognitivno delovanje, kognitivne sheme (skripti, okvirji, prototipi) in reprezentacije. Konstrukcija in nadziranje realnosti. Jezik in govor: psiholingvistika, narativne strukture.
Zavest in zavestna stanja: teorije zavesti (kognitivne, nevropsihološke), raziskovanja in teorije spremenjenih stanj zavesti. Manifestna in latentna kognicija. Kognitivno nezavedno. Teorije latentne kognicije. Metakognicija.
Osebnostna kognicija. Osebnostno in medosebno zaznavanje. Zaznavanje, ocenjevanje in presojanje osebnosti in osebnostnih lastnosti. Osebnostni prototipi in stereotipi. Laične, implicitne in eksplicitne teorije osebnosti. Model osebnostnega zaznavanja: ključne informacije in implicitne sheme.
Kognitivna psihologija kot sestavni del kognitivne znanosti in nevroznanosti. Metapsihološke in filozofske refleksije kognitivne psihologije in psihologije osebnosti.
POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI
Gre za osrednji predmet podiplomskega študija psihologije na smereh osebnost in kognitivna psihologija. Povezuje se z vsemi psihološkimi predmeti, s predmeti s področja kognitivne znanosti in nevroznanosti.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA
Študenti smeri psihologije osebnosti ali kognitivne psihologije morajo opraviti delni izpit po prvem letniku, ki je pogoj za vpis v višji letnik in končni izpit po drugem letniku.
ŠTUDIJSKA LITERATURA
obvezna – temeljni viri:
Aiken, L R. (1996). Personality assessment: Methods and practices. Seattle, Goettingen: Hogrefe & Huber.
Avsec, A. (1999). Konstrukt sheme v kognitivni psihologiji. Anthropos (Ljubljana), 1-3, 233-246.
Bucik, T. (1997). Osnove psihološkega testiranja. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 175-226.
Eysenck, M. W. and Keane, M T. (2000). Cognitive Psychology: A Student's Handbook (4th ed.). Hove: Psychology Press.
Fulgosi, A. (1981, 1985 in pozneje). Psihologija ličnosti. Zagreb: Školska knjiga.
Galotti, K. M. (1999). Cognitive psychology in and out of the laboratory (2nd ed.). Pacific Grove, CA: Brooks/Cole.
Hall, C. S., Lindzey, G., & Campbell, J. B. (1998). Theories of personality (4th ed.). New York: Wiley.
Hogan, R., Johnson, J. & Briggs, S. (Eds.) (1997). Handbook of personality psychology (pp. 919-946). San Diego, CA: Academic.
Kobal, D. (2000). Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Lamovec, T. (ur.) (1994). Psihodiagnostika osebnosti. I in II. Ljubljana, ZIFF.
Leong, T. L. & Austin, J. T. (1996). The psychology research handbook. London, Sage Publications.
Musek, J. (1985). Narava in determinante zavestnega odločanja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Str. 8-133.
Musek, J. (1988). Teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Musek, J. (1990). Simboli, kultura, ljudje. Ljubljana: Filozofska fakulteta – Znanstveni inštitut Filozofske fakutlete. Str. 11-132, 161-302.
Musek, J. (1993). Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana, Educy.
Musek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (1995). Neznanke duha. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti & Educy.
Nastran Ule, M. (1993). Psihologija vsakdanjega življenja. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Str. 63-228.
Pečjak, V (1977). Psihologija spoznavanja. 2., popravljena in dopolnjena izd. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Pervin, L. A. & John , O. P. (Eds.) (1999) Handbook of personality: Theory and research (2nd ed). New York: Guilford Press.
Pogačnik, V. (1995). Pojmovanje inteligentnosti. Radovljica: Didakta. Str. 9-78, 219-228, 247-316.
Polič, M. (1989). Poglavja iz zaznavanja. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 172-257, 281-306.
Sternberg, R.L. (1999). Cognitive Psychology (2nd ed.). Fort Worth: Harcourt Brace.
Tacq, J. (1997). Multivariate analysis techniques. London, Sage Publications.
obvezna - pregledni članki:
Block, J. (1995). A contrarian view of the Five-Factor approach to personality description. Psychological Bulletin, 117, 187-215.
Buss, D. M. (1991). Evolutionary personality psychology. Annual Review of Psychology, 42, 459-491.
Carson, R. C. (1989). Personality. Annual Review of Psychology, 40, 227-248.
Cross, S. E., & Madson, L. (1997). Models of the self: Self-construals and gender. Psychological Bulletin, 122, 5-37.
Derryberry, D. & Tucker, D.M. (1992) Neural mechanisms of emotion. Journal of Consulting and Clinical Psychology, Vol. 60, (3), 329-338.
Edmund T. Rolls, E.T. (2000). Memory Systems in the Brain. Annu. Rev. Psychol. 2000, Vol. 51: 599-630.
Egeth, H. E. and Yantis, S. (1997). Visual Attention: Control, Representation, and Time Course. Annu. Rev. Psychol. Vol. 48: 269-297.
Eichenbaum, H. (1997). Declarative Memory: Insights from Cognitive Neurobiology. Annu. Rev. Psychol. Vol. 48: 547-572.
Everitt, B. J. and Robbins, T. W. (1997). Central Cholinergic Systems And Cognition. Annu. Rev. Psychol. 48: 649-684.
Eysenck, H.J. (1997) Personality and experimental psychology: The unification of psychology and the possibility of a paradigm. Journal of Personality and Social Psychology, 73 , 1224-1237.
Frable, D. E. S. (1997). Gender, racial, ethnic, sexual, and class identities. Annu. Rev. Psychol. 1997, Vol. 48: 139-162.
Gazzaniga, M. S. 1995. Consciousness and the cerebral hemispheres. In (M. Gazzaniga, ed) The Cognitive Neurosciences. MIT Press.
Gluck, M. A. and Myers, C. E. (1997). Psychobiological models of hippocampal function in learning and memory. Annu. Rev. Psychol. 1997, Vol. 48: 481-514.
Goldstone, R. L. (1998) Perceptual Learning. Annu. Rev. Psychol. 49: 585-612
Greenwald, A. G. 1992. New Look 3: Unconscious cognition reclaimed. American Psychologist 47:766-79.
Henderson, J. M. and Hollingworth, A. High-Level Scene Perception. Annu. Rev. Psychol. 1999 50: 243-271.
Higgins, E. Tory. 1987. "Self-Discrepancy: A Theory Relating Self and Affect." Psychological Review 94:319-40.
Holyoak, K. J. and Spellman, B. A. (1993). Thinking. Annu. Rev. Psychol. 1993 44: 265-315.
Hui, C.H., & Triandis, H. (1986) Individualism-collectivism: A study of cross-cultural researchers. Journal of Cross-Cultural Psychology, 17, 222-248.
Kinchla, R. A. (1992). Attention. Annu. Rev. Psychol. 43: 711-742.
LeDoux, J. E. (1995). Emotion: Clues from the Brain. Annu. Rev. Psychol. Vol. 46: 209-235.
Leung, K. and Bond, M. H. (1989).On the empirical identification of dimensions for cross-cultural comparison. Journal of Cross-Cultural Psychology, 20, 133-151.
Lucas, R. E., Diener, E., Grob, A., Suh, E. M. & Shao, L. (2000). Cross-cultural evidence for the fundamental features of extraversion. Journal of Personality and Social Psychology, 79, 3, 452-468.
Macrae, C. N. and Bodenhausen, G. V. (2000). Social Cognition: Thinking Categorically about Others. Annu. Rev. Psychol. 2000, Vol. 51: 93-120.
MacWhinney, B. (1998) Models of the emergence of language. Annu. Rev. Psychol. 49: 199-227.
Markus, H. (1977). Self-schemata and Processing of Information About the Self. Journal of Personality and Social Psychology 35:63-78.
Markus, H. R. & Kitayama, S. (1991). Culture and the self: Implications for cognition, emotion, and motivation. Psychological Review, 98, 224-253.
Markus, H., & Nurius, P. 1986. Possible selves. American Psychologist 41: 954-969.
McAdams, D. P. (1995). What do we know when we know a person? Journal of Personality, 63, 365-396.
McCrae, R. R. & Costa, P. T. (1997). Personality trait structure as a human universal. American Psychologist, 52, 509-516.
McKoon, G. and Roger Ratcliff, R. (1998). Memory-based language processing: Psycholinguistic Research in the 1990s. Annu. Rev. Psychol. 49: 25-42.
Mischel, W., & Shoda, Y. (1995, April). A cognitive-affective system theory of personality: Reconceptualizing the invariances in personality and the role of situations. Psychological Review.
Pervin, L. A. (1985). Personality: Current controversies, issues, and directions. Annual Review of Psychology, 36, 83-114.
Plomin, R. (1991). Human behavioral genetics. Annual Review of Psychology, 42, 161-190.
Rose, R. J. (1995) Genes and Human Behavior. Annu. Rev. Psychol. Vol. 46: 625-654.
Saudino, K. J., Pedersen, N. L., Lichtenstein, P., McClearn, G. E., & Plomin, R. (1997). Can personality explain genetic influences on life events? Journal of Personality and Social Psychology, 72, 196-206.
Singer, J. L., & Kolligian, J., Jr. (1987). Personality: Developments in the study of private experience. Annual Review of Psychology, 38, 533-574.
Sternberg, R. J., & Kaufman, J. C. (1998). Human abilities. Annual Review of Psychology, 49, 479-502.
Voss, J. F., Wiley, J. and Carretero, M. (1995). Acquiring Intellectual Skills. Annu. Rev. Psychol. Vol. 46: 155-181.
Weiss, V. (1992). Major genes for general intelligence. Personality and Individual Differences, 13, 1115-1134.
Wiggins, J. S., & Pincus, A. L. (1992). Personality: Structure and assessment. Annual Review of Psychology, 43, 473-504.
priporočena – knjige, zborniki:
Ballesteros, S. (Ed.) (1994). Cognitive approaches to human perception. Hillsdale: Lawrence Erlbaum Associates.
Beattie, G. & Ellis, A. W. (1993). The psychology of language and communication. New York: Guilford Press.
Blackwell, R. D., Miniard, P. W. & Engel, J. F. (2001). Consumer behavior. New York: Harcourt College Publishers.
Brody, N. & Ehrlichman, H. (1997) Personality Psychology : The Science of Individuality Prentice Hall.
Brody, N. (1988) Personality: in search of individuality. Academic Press, New York
Carducci, B. J. (1998). The psychology of personality: Viewpoints, research, and applications. Pacific Grove, CA: Brooks/Cole.
Carver, C. S., & Scheier, M. F. (1996). Perspectives on personality (3rd ed.). Boston: Allyn & Bacon.
Cloninger, S. C. (1996). Personality: Description, dynamics, and development. New York: Freeman.
Cook, M. (1993). Levels of Personality. London: Cassell.
Cowan, N. (1998). Attention and memory: An integrated framework. Oxford: Oxford University Press.
Eysenck, H.J. (1997) Personality and experimental psychology: The unification of psychology and the possibility of a paradigm. Journal of Personality and Social Psychology, 73 , 1224-1237.
Eysenck, H.J. and Eysenck, M.W (1985). Personality and individual differences: a natural science approach. Plenum: New York.
Eysenck, M. W. (1993). Principles of Cognitive Psychology. Hove: Psychology Press.
Feist, J., & Feist, G. J. (1998). Theories of personality (4th ed.). Boston: McGraw-Hill.
Feshbach, S., Weiner, B., & Bohart, A. (1996). Personality (4th ed.). Lexington, MA: Heath.
Frager, R., & Fadiman, J. (1998). Personality and personal growth (4th ed.). New York: Longman.
Friedman, H. S., & Schustack, M. W. (1999). Personality: Classic theories and modern research. Boston: Allyn & Bacon.
Funder, D. C. (1997). The personality puzzle. New York: Norton.
Funder, D. C., & Ozer, D. J. (Eds.; 1997). Pieces of the personality puzzle: Readings in theory and research. New York: Norton.
Gazzaniga, M. S., Ivry, R.B. & Mangun, G. R. (1998). Cognitive neuroscience. New York/London: Norton.
Hergenhahn, B. R., & Olson, M. H. (1999). An introduction to theories of personality (5th ed.). Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall.
Kellogg, R. T. (1995). Cognitive psychology. London, Sage.
Kluckhohn, C., & Murray, HA. (1948). Personality formation: the determinants. In C Kluckhohn & HA Murray (Eds.), Personality: in nature, society and culture (pp. 35-48). New York: Knopf.
Liebert, R. M., & Spiegler, M. D. (1998). Personality: Strategies and issues (8th ed.). Pacific Grove, CA: Brooks/Cole.
Maddi, S. R. (1996). Personality theories: A comparative analysis (6th ed.). Pacific Grove, CA: Brooks/Cole. (Review)
Magnusson, D., & Endler, NS. (1976). Personality at the crossroads: current issues in interactional psychology. Hillsdale, N.J.: Erlbaum.
Matthews, G., & Deary, I. J. (1998). Personality traits: New York, NY, USA: Cambridge University Press. 1998.
Mayer, F. S., & Sutton, K. (1996). Personality: An integrative approach. Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall.
McAdams, D. P. (1994). The person: An introduction to personality psychology (2nd ed.). Fort Worth, TX: Harcourt Brace.
Medin, D. L., Ross, B. H. & Markman, A. B. (2001). Cognitive psychology. New York: Harcourt College Publishers.
Mischel, W. (1993). Introduction to personality (5th ed.). Fort Worth, TX: Harcourt Brace. (Review)
Nye, R. D. (1996). Three psychologies: Perspectives from Freud, Skinner, and Rogers (5th ed.). Pacific Grove, CA: Brooks/Cole. (Review)
Pashler, H. E. (1999). The psychology of attention. Boston: MIT Press.
Pervin, L. A. (1996). The science of personality. New York: Wiley.
Pervin, L. A., & John, O. P. (1997). Personality: Theory and research (7th ed.). New York: Wiley.
Pervin, LA. (Ed.). (1990). Handbook of Personality: theory and research. New York: Guilford.
Phares, E. J., & Chaplin, W. F. (1997). Introduction to personality (4th ed.). New York: Longman.
Plewis, I. (1985). Analysing change: measurement and explanation using longitudinal data. New York: Wiley.
Potkay, C. R., & Alien, B. P. (1986). Personality: Theory, research and applications. Pacific Grove, CA: Brooks/Cole
Purves, D. & et al. (1997). Neuroscience. Sunderland (Massachusetts), Sinauer Associates.
Revelle, W. (1995) Personality processes. Annual Review of Psychology, 46, 1995.
Rix, A. W., Bourret, A. & Hollier, M. P. Models of human perception. BT technology J, 17, 1.
Rock, I. (1995). Perception. W. H. Freeman and Company.
Ryckman, R. M. (1997). Theories of personality (6th ed.). Pacific Grove, CA: Brooks/Cole.
Schultz, D.P., & Schultz, S.E. (1996). A History of Modern Psychology (sixth edition). Orlando: Harcourt Brace.
Silverman, D. (1993, 1995). Interpreting qualitative data. London, Sage Publications.
Solso, R. L. (1998). Cognitive psychology. Boston: Allyn & Bacon.
Stevenson, L. (1987). Seven theories of human nature. New York: Oxford University Press.
Winter, D. G. (1996). Personality: Analysis and interpretation of lives. New York: McGraw-Hill.
viri interneta – večtematski, kompleksne spletne strani
http://pmc.psych.nwu.edu/personality
http://personality-project.org/personality
http://pmc.psych.nwu.edu/perproj/other.html
http://www.personalityresearch.org/
http://w0.bonus.com/bonus/card/personality.html
http://allserv.rug.ac.be/~ivanmerv/eapp96.html
http://trochim.human.cornell.edu/kb/
http://www.people.virginia.edu/~adc5x/peernom/cansyl.html
http://www.issid.org/issid.files/research.html
http://www.ship.edu/~cgboeree/peroncontents.html
http://www.socialpsychology.org/ptexts.htm
http://watarts.uwaterloo.ca/~acheyne/courses/Psych363B.html
http://www.ori.org/personality.html
http://www.apa.org/journals/
http://www.ed.gov/databases/ERIC_Digests/index/
http://www.learner.org/exhibits/personality/
http://www.psych.purdue.edu/~ben/classes.htm
http://www.dfki.de/~baldes/rocco/personality/personality0.html
http://www.socialpsychology.org/
http://sucia.stanford.edu/cogsci/
http://www.psychologie.uni-bonn.de/online-documents/lit_cog.htm
http://www.cogsci.soton.ac.uk/bbs/Archive/
http://web.psych.ualberta.ca/~mike/Pearl_Street/Dictionary/dictionary.html
http://plato.stanford.edu/entries/consciousness-representational/
http://www.ozemail.com.au/~caveman/Creative/Brain/mult_intell.htm
http://coglab.psych.purdue.edu/coglab/
http://www.neuroguide.com/
http://www2.bc.edu/~richarad/lcb/
http://www.indiana.edu/~jkkteach/P335/syllabus.html
http://cogprints.soton.ac.uk/
http://www2.bc.edu/~richarad/lcb/
http://www.indiana.edu/~jkkteach/P335/syllabus.html
http://cogprints.soton.ac.uk/
POSEBNOSTI
Predmet je obvezen za študente podiplomskega študija, ki vpisujejo smer osebnost ali kognitivna psihologija, za druge smeri je predviden glede na individualni program študija.
*
*